V Mariboru ustanovljen Odbor 2015 za človekove pravice

»Odbor Civilna iniciativa odbor 2015 za človekove pravice ni politična stranka, niti ni povezana s katero koli politično stranko,« je na prvi tiskovni konferenci odbora 2015 dejal njegov predsednik Željo Vogrin. Ustanovitvi Odbora 2015 so botrovale vse pogostejše kršitve človekovih pravic , zlasti s strani državnih organov pregona in pravosodja, ki bi morali biti varuhi ustavnega reda in principa enakosti pred zakonom. Zato po Vogrinovih besedah namen odbora ni rušenje pravosodnega sistema kot celote, temveč opozarjane na posamezne kršitve človekovih pravic v postopkih pred pravosodnimi organi.

Da slovenski pravosodni sistem ne deluje, kaže poročilo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki Slovenijo umešča v sam evropski vrh po številu kršitev, iz proračunskih sredstev se zaradi ugotovljenih kršitev plačujejo visoke kazni, medtem ko kršitelji, torej sodniki na različnih stopnjah odločanja, v ničemer ne odgovarjajo za svoja početja. Zaskrbljujoča je zato izjava varuhinje človekovih pravic Vlaste Nusdorfer, češ da brez poglobljenih analiz zgolj na podlagi deleža obsodilnih sodb, ki so padle na evropskem sodišču, ni mogoče trditi, da je zaradi tega Slovenija med največjimi kršitelji človekovih pravic. Zato ji Vogrin predlaga, da naj najprej  opravi temeljito analizo, nato pa odstopi s položaja varuhinje človekovih pravic. »Preveč je naključij, da bi verjel vanje,« je dodal član Odbora 2015 Bojan Šrot, celjski župan in odvetnik. In pri tem izrekel razočaranje nad odzivom državnih inštitucij, ki se jih evropsko poročilo neposredni dotika. Za primer je navedel svojega nekdanjega županskega kolega Franca Kanglerja, proti kateremu je bilo spisanih 12 kazenskih ovadb, ki od prve do zadnje temeljijo na trhlih dokazih, v precej primerih tudi na dokazih sumljivega izvora. Zato je zelo preprosto dokazati, da je šlo v primeru Franca Kanglerja za kršitev ustave, kazenskega zakonika in Zakona o sodiščih, posledično pa tudi kršitve temeljnih človekovih pravic, je dejal Šrot.

»Imam tudi nekaj osebnih izkušenj, ko sem bil kot celjski župan v treh kazenskih postopkih in v vseh treh primerih tudi oproščen, čeprav se je na tožilca čakalo tudi po tri leta. Verjetno je računal, da bo zadeva zastarala in na tak način bi na Bojanu Šrotu ostal madež krive. In tako kot se meni nihče ni opravičil za storjeno, ko je bilo umazano moje ime in je trpela moja družina, se enako dogaja tudi v primeru Franca Kanglerja. Sam sem to ocenil kot tožilski mobing, podobno bi lahko povedal, da Kangler doživlja sodniški mobing. Groza me je, ko se neke osebe v kazenskem postopku, ki bi se morale same izločiti, tako trdovratno oklepajo te pristojnosti! Mnogo je dejstev, zaradi katerih bi se moral iz postopka izločiti preiskovalni in sodnik, ki je prevzel primer, in tako zagotoviti objektivnost in nepristranskost. Dvom v nepristranskost na koncu sodnik sam potrdi s političnim komentiranjem sodbe v stilu: sodišče ne pristaja v alternativno prestajanje kazni, ker obstoja nevarnost, da se Kangler vrne v politiko!«

Politično udejstvovanje  je po mnenju še aktivnega odvetnika  Dušana Ludvika Kolnika krivo za sodne tegobe Franca Kanglerja. Pri tem je uporabil misel nekdanjega ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, da je edina nagrada za politično delo nehvaležnost. In to nehvaležnost je doživel Kangler, ki so ga z veliko večino izvolili volivci Maribora, rušila pa ga je ulica. Zato je ošvrknil medije, ki da so bili pri diskreditacijah ravnodušni, v nekaterih primerih pa celo hujskaški (Večer). »V Odboru sem zlasti zaradi političnega in medijskega linča in linča pravosodnih organov, ki ga je doživel Franc Kangler. Za njegovo politično kariero poslanca in župana niso stali botri tipa Dolanc ali Kučan, temveč je pot gradil sam!« Ob koncu se je vprašal, kdo bo Kanglerju povrnil vso moralno in materialno škodo. Da je Kangler eden od primerov, na katere bo slovensko javnost in tudi evropske inštitucije opozarjal Odbor 2015, je dejal Željko Vogrin. Ob tem je ponovil, da varuhinji človekovih pravic predlagajo, naj razmisli o odstopu, poslancem Državnega zbora pa so posredovali pobudo za sklic izredne seje, na kateri bi spregovorili o stanju na področju človekovih pravic v Sloveniji. Odbor 2015 bo deloval samostojno in pustil odprta vrata sodelovanju z Odborom 2014.