V Mariboru ogromna škoda po poplavah

Medtem ko se je še v nedeljo napovedovalo narasle vode predvsem za vzhodni del Slovenije, so bili v Mariboru o možnosti narasle Drave obveščeni šele v ponedeljek okoli 6. ure zjutraj. "Najprej smo sprostili rezerve poplavnih vreč in jih razdelili na razdelilne točke v Malečniku, Dogošah in Zrkovcih. Tu nismo bili preveč uspešni, ker se pred tako visoko vodo nismo mogli braniti, zato so poplave zajele to območje. Imeli smo samo srečo, da ni bilo nobenih žrtev," je v današnji izjavi za javnost povedal poveljnik mariborske civilne zaščite Slobodan Stojanovič.

V Melju so evakuirali šest ljudi in jih začasno namestili na drugih lokacijah. Eno osebo so napotili v Univerzitetni klinični center Maribor, ker je potrebovala medicinsko pomoč. Danes so ti ljudje pod nadzorom centra za socialno delo.

Več kot 250 pripadnikov javne gasilske službe je danes ob 7. uri nadaljevalo delo na terenu. V Melju so že izčrpali vodo iz dela poplavljenih stavb, dokončno pa naj bi to delo na tem območju končali zgodaj popoldne. V Dogošah so s črpanjem vode začeli nekoliko kasneje in imajo še veliko dela. V Malečniku je ogromno mulja in blata, reševalcem pa se je pri odstranjevanju vode pridružila vojska.

Največ težav imajo reševalci s kurilnim oljem, ki se je v poplavljenih kurilnicah in kleteh pomešalo z vodo. Pri odstranjevanju takšne vode morajo biti še posebej previdni. Skupno je bilo na mariborskem območju po besedah Stojanoviča poplavljenih več kot 200 objektov.

Župan Franc Kangler se bo v sredo ob 13. uri sestal s podpredsednikom vlade Karlom Erjavcem in župani občin, ki so jih prizadele poplave. Po sestanku v Mariboru bo sledil ogled terena in dogovor o sanaciji škode. "Stanje je katastrofalno," je ocenil podžupan Milan Mikl.

Po ocenah Stojanoviča se tem poplavam ni bilo mogoče izogniti. "Mislim, da smo ljudi pravočasno obvestili o poplavnem valu. Ljudje so na tem območju že vajeni visokih voda, saj jih imamo že vsakih pet ali šest let. A tako visokih voda in obsežnih zalitij objektov še ni bilo," je poudaril.

Medtem ko je pri prejšnjih poplavah reka poplavljala s pretokom 1400 kubičnih metrov na sekundo, je bil zdaj pretok tudi 3600 kubičnih metrov. "V tem trenutku je struga pretočna do 1700 kubičnih metrov, potem pa začne poplavljati." Rušilnih učinkov Drava nima, ampak se samo razlije in zalije polja in objekte. "In to se je tudi zdaj zgodilo, a v večjem obsegu. Tega se ne da ustaviti z ničemer," je še pojasnil Stojanovič.

V Mariboru so imeli nekaj težav tudi z objekti, ki so postavljeni na Dravi. Tako je odneslo leseni splav na Lentu, ladjico, ki je bila že več let zasidrana pod Titovim mostom, ter konstrukcijo, ki so jo postavili pred mesecem dni ob sanaciji železniškega mostu. Predvsem s slednjim so imeli gasilci veliko dela, da so ga ustavili, saj bi se lahko zaletel v dvoetažni most, čez katerega teče hitra cesta skozi Maribor.