V letu 2016 bo Slovenija praznovala četrt stoletja obstoja

Že konec letošnjega leta smo obeležili 25. obletnico plebiscita, na katerem se je za samostojno Slovenijo izreklo 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev. Izide plebiscita so uradno razglasili čez tri dni, zato vsako leto 26. december zaznamujemo kot dan samostojnosti in enotnosti, ki smo ga tudi letos obeležili z državno proslavo, slavnostno sejo DZ, sprejemom svojcev padlih in udeležencev vojne za Slovenijo ter številnimi drugimi dogodki.

Slovesnosti se bodo nadaljevale tudi v letu 2016, ko bo država praznovala 25-letnico obstoja. V jubilejnem letu je tako predvidena široka paleta aktivnosti, dogodkov in proslav. Na državni ravni bomo med drugim z državnimi proslavami obeležili dan državnosti (25. junij), dan suverenosti (25. oktober) ter dan samostojnosti in enotnosti (26. december).

Koledar državnih proslav za prihodnje leto je vlada že potrdila ter v proračunu ministrstva za kulturo za državne proslave predvidela 450.000 evrov. Del teh sredstev bo namenjen tudi nekaterim drugim aktivnostim ob praznovanju 25-letnice samostojnosti.

Med drugimi aktivnostmi je vladni urad za komuniciranje (Ukom) že vzpostavil tematsko spletno mesto www.Slovenija25.si v slovenskem in angleškem jeziku, na katerem bodo uporabniki našli kronološke in zgodovinske podatke. Poleg tega bodo pisali še o aktualnem dogajanju na notranjepolitičnem, zunanjepolitičnem, kulturnem in ostalih področjih. Na spletni strani bodo tudi statistike in številke, povezane z obdobjem samostojnosti.

Z aktivnostmi želijo v obeleževanje zgodovinskih dogodkov vključiti najširšo javnost. Osredotočili se bodo predvsem na mlade, pozivali pa bodo tudi k enotnosti, ki so jo Slovenci dosegli pred 25 leti. Del prostora na spletnem mestu bo namenjen tudi tujcem, ki živijo pri nas, in slovenskim izseljencem.

Med pomembnejšimi dogodki izpred 25 let se bomo v prihodnjem letu med drugim spomnili na dan, ko je v Sloveniji prenehal veljati pravni red SFRJ, in sicer 20. februarja 1991. Nato je 8. marca slovenska skupščina sprejela zakon o vojaški dolžnosti, po katerem za državljane Slovenije služenje vojaškega roka v JLA ni bilo več obvezno.

Že 15. maja se je v prvih učnih centrih Teritorialne obrambe (TO) v Pekrah pri Mariboru in na Igu pri Ljubljani začelo usposabljanje prve generacije slovenskih vojakov. Na ta dan praznuje tudi Slovenska vojska. Do prvega resnega incidenta med TO in JLA je prišlo 23. maja, dan pozneje pa je padla prva žrtev prizadevanj za osamosvojitev Slovenije.

Slovenska skupščina je 25. junija 1991 sprejela ustavni zakon za uresničitev Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS ter Deklaracijo o neodvisnosti. Dan pred tem je Slovenija dobila grb in zastavo. 26. junija pa je država na Trgu republike v Ljubljani slovesno razglasila samostojnost in neodvisnost.

Že naslednji dan, 27. junija 1991, se je začela vojaška intervencija JLA v Sloveniji in osamosvojitvena vojna, znana kot desetdnevna vojna, s katero si je Slovenija izbojevala neodvisnost. JLA je z oboroženimi dejavnostmi prenehala 7. julija, ko so predstavniki Slovenije, Hrvaške, Srbije, jugoslovanskih zveznih oblasti in trojka Evropske skupnosti podpisali brionsko deklaracijo.

8. oktobra istega leta se je Slovenija tudi denarno osamosvojila in uvedlo valuto tolar, ki je bil na začetku na voljo v obliki vrednostnih bonov. 24. oktobra pa so slovenski državljani dobili prve slovenske potne liste.

Državni praznik je tudi 25. oktober, ki ga obeležujemo v spomin na dan, ko so se s trajekti, ki so izpluli iz koprskega pristanišča, z ozemlja Slovenije umaknili še zadnji vojaki JLA.

Prve zahodnoevropske države, Nemčija, Švedska in Islandija, so Slovenijo priznale 19. decembra 1991.

Pravno osamosvojitev države pa je prinesel sprejem prve slovenske ustave. To je slovenska skupščina sprejela 23. decembra 1991, na ta dan pa obeležujemo dan ustavnosti.