V letu 2014 sodišče v Strasbourgu odloča o varčevalcih

Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je v zadevi Ališić in drugi, tožbi dveh varčevalcev BiH iz LB Sarajevo in enega iz srbske podružnice Investbanke v Tuzli, 6. novembra lani razsodilo, da sta Slovenija in Srbija tožnikom kršili pravico do varstva premoženja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva. V pilotni sodbi je razsodilo, da morata državi sprejeti ukrepe za poplačilo vseh starih deviznih vlog LB.

Slovenija in Srbija sta se nato februarja letos pritožili in zahtevali ponovno obravnavo, sodišče pa je tožbi ugodilo in odredilo ponovno obravnavo pred 17-članskim velikim senatom sodišča.

Pri slovenskem državnem pravobranilstvu so takrat pojasnili, da to pomeni, da sodba iz lanskega novembra za Slovenijo, kot tudi za druge države, zoper katere je bila pritožba vložena, nima in ne bo imela nobenih pravnih učinkov.

Veliki senat je nato 10. julija letos sklical javno obravnavo, na kateri je poslušal utemeljitve predstavnikov tožnikov kot tudi toženih držav naslednic - Slovenije, Srbije, Hrvaške, BiH in Makedonije. Tako tožniki kot Hrvaška, BiH in Makedonija so na javni obravnavi menili, da bi veliki senat moral potrditi prvo razsodbo in trdili, da gre za vprašanje zasebnega odnosa banke in varčevalcev in ne vprašanje nasledstva.

Srbija in Slovenija sta na drugi strani vztrajali, da gre za nasledstvo, torej, da je treba vprašanje rešiti na pogajanjih med naslednicami in ne na sodiščih.

To po njunih ocenah potrjujeta tako sporazum o nasledstvu kot sodelovanje naslednic na pogajanjih pod okriljem Banke za mednarodne poravnave (BiS) v Baslu v letih 2001 in 2002 kot tudi sodba v zadevi Kovačić in drugi na sodišču v Strasbourgu iz leta 2006, v kateri je sodišče spodbudilo države naslednice, naj najdejo rešitev v skladu s sporazumom o nasledstvu. To stališče potrjuje tudi memorandum o razumevanju, ki sta ga marca sklenili slovenska in hrvaška vlada o vprašanju prenesenih deviznih vlog LB na Hrvaškem.

Tako o sprejemljivosti kot tudi o vsebinski utemeljenosti pritožb bo sedaj z dokončno sodbo odločil veliki senat. Odločitev gre po besedah državnega pravobranilstva pričakovati v prvi polovici prihodnjega leta.

Kakšna bi lahko bila, za STA niso želeli špekulirati. Kot so dejali, je pred izrekom kakršno koli prejudiciranje odločitve sodišča preuranjeno, da pa je Slovenija "glede na predstavljene argumente in dokazne listine, ki jih je predložila, prepričana, da bo sodišče sprejelo odločitev, ki bo za zanjo ugodna".

Obveščeni viri sicer vidijo največ možnosti, da bo obsojenih vseh pet naslednic in pozvanih, naj najdejo rešitev za varčevalce, saj je na sodišču v Strasbourgu vloženih več kot 1650 podobnih tožb, ki zadevajo več kot 8000 tožnikov. Možno je tudi, da bi sodišče zavrglo tožbo, najmanj verjetna pa naj bi bila potrditev prve sodbe.

Sodniki bodo sicer šele ob izreku sodbe sporočili, ali bo šlo za pilotno sodbo, kar pomeni, da bi odredili zamrznitev podobnih primerov za določen čas pod pogojem, da se države takoj lotijo sprejema ustreznih ukrepov na nacionalni ravni.

Zaradi nerešenega vprašanja prevzema jamstev za stare devizne vloge nekdanje Narodne banke Jugoslavije gre sicer v letu 2014 pričakovati tudi nadaljevanje spora med Slovenijo in Hrvaško, potem ko je vlada v Zagrebu Zagrebško banko in Privredno banko Zagreb s t. i. inkaso cesijo pooblastila, da v njenem imenu in za njen račun vodita postopke proti LB in NLB za devizne vloge hrvaških varčevalcev, ki sta jih izplačali deviznim varčevalcem LB Zagreb po prenosu dela deviznih vlog v javni dolg leta 1991.

Postopki na hrvaških sodiščih se nadaljujejo kljub sprejemu memoranduma o razumevanju, v katerem sta vladi Slovenije in Hrvaške soglašali, da bosta vprašanje prenesenih deviznih vlog LB rešili v okviru nasledstva, tožbe proti LB in NLB glede teh vlog pa bodo na Hrvaškem mirovale. Tako so prvi sodbi po sprejemu memoranduma v dveh tožbah napovedali za 21. januar 2014.

Gre sicer za ponovljene postopke za 27 tožb, od katerih so hrvaški sodniki doslej le v enem primeru razsodili proti (N)LB, v enem pa proti hrvaški strani, a sodbi še nista pravnomočni. Večino tožb so v postopkih do leta 2009, ko je vrhovno sodišče razveljavilo vse tožbe in jih vrnilo v vnovični postopek, zavrgli.