Revija Reporter
Slovenija

V kolikšni meri samooskrbna je Slovenija?

STA

31. mar. 2022 13:30 Osveženo: 13:35 / 31. 3. 2022

Deli na:

Pšenica

Pixabay

Slovenija je v 20 letih precej izboljšala samooskrbo z žiti, saj je stopnja samooskrbe med letoma 2001 in 2020 poskočila s 46 na 88 odstotkov. Hrana se je v zadnjih petih letih podražila za skoraj 15 odstotkov, pri čemer so se cene sadja zvišale za nekaj manj kot 47 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada.

Stopnja samooskrbe z zelenjavo se je med letoma 2001 in 2020 zvišala z 39 na 48 odstotkov. Pri mesu se je znižala s 100 na 84 odstotkov, krompirju z 79 na 60 odstotkov, medu s 105 na 67 odstotkov in pri jajcih s 98 na 95 odstotkov. V letih vmes je povsod precej nihala.

Hrana se je med začetkom marca 2017 in koncem letošnjega februarja podražila za 13,9 odstotka, so spomnili statistiki. Najbolj se je podražilo sadje, za 46,8 odstotka, pocenila pa zelenjava, za 6,1 odstotka.

Gospodinjstva v Sloveniji so po navedbah urada leta 2020 za hrano porabila 14,3 odstotka vseh svojih izdatkov, v EU pa v povprečju 13,5 odstotka. Ta delež je bil najnižji v Luksemburgu, kjer je znašal 8,2 odstotka, najvišji pa v Romuniji, kjer je dosegel 25,1 odstotka.

Država je leta 2021 uvozila za 2,3 milijona ton hrane in pijač, kar je bilo skoraj trikrat toliko kot leta 2000 in hkrati za 16 odstotkov manj kot leta 2008, ko je Slovenija uvozila največje količine hrane in pijače. Lani je delež uvožene predelane hrane znašal 72,3 odstotka, primarne hrane pa 27,7 odstotka.

Slovenija je lani uvozila skoraj 118.000 ton pšenice in soržice, od tega nekaj več kot polovico z Madžarske in slabo tretjino s Hrvaške. Koruze je uvozila skoraj 224.000 ton, večino prav tako iz teh dveh držav.

Največ od 3205 ton uvoženega semena oljne repice, ogrščice in drugih semen je prispelo iz Avstrije, največ od 74.413 ton uvoženega olja pa iz Srbije in Madžarske. Uvoz skoraj 114.000 ton sladkorja je v 70 odstotkih izviral iz Avstrije, Nemčije in Srbije.

Več kot polovica od 37.324 ton uvoženega krompirja je prispela iz Egipta, največ od 10.798 ton uvoženega paradižnika ter od 9310 ton zelja, cvetače, kolerabnic in ohrovta iz Italije in Hrvaške, večina od 10.220 ton solate iz Italije ter največ od 14.196 ton uvožene čebule iz Avstrije in Nizozemske.

Od 26.161 ton leta 2021 uvoženih jabolk je bila tretjina iz Hrvaške, četrtina od skupaj 59.060 ton uvoženih agrumov je bila iz Egipta. Banane v skupnem uvozu 114.659 ton so bile v polovici primerov iz Ekvadorja, je nanizal statistični urad.

Po četrtino uvoza mleka in mlečnih izdelkov v višini 66.832 ton se je pripeljalo iz Avstrije in Madžarske. Država je lani uvozila tudi 77.788 ton mesa, nekaj več kot polovico je bilo svinjine, približno četrtina perutnine in 11 odstotkov govejega mesa. Največ ali po slabo petino ga je prispelo iz Italije in Avstrije.