Srečo Šestan je vodja sektorja za sistemsko-organizacijske in pravne zadeve pri Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR). Javnost ga bolj pozna kot poveljnika Civilne zaščite RS. Ko pride do naravne nesreče, je vedno pod žarometi kamer. Podobno je bilo lani, ko so čez Slovenijo jeseni korakali migranti. V zadnjih treh mesecih lanskega leta, v času največjega navala migrantov, je prejel pri plači 10.601,77 evra dodatkov, od tega 4.159,05 evra za stalno pripravljenost in 4.680,48 evra dodatka za delo čez polni delovni čas. In če je kdo mislil, da se z ustavitvijo migrantskega vala končajo tudi dodatki, se je zmotil. Šestan je letos prejel 10.697,03 evra dodatka za stalno pripravljenost. A k temu je treba prišteti še dodatek za delovno dobo, ki po zakonu ni javni podatek.
Zaposleni na URSZR so si junija izplačali 713 dodatkov v skupni vrednosti 60.410 evrov, največ za delo ponoči (slabih 14.000 evrov) in med dela prostimi dnevi (dobrih 12.000 evrov). Povprečen dodatek je znašal slabih 85 evrov, povprečen dodatek Šestana (glede na šifro izplačila) pa skoraj 1.300 evrov.
Maja izplačanih 204.107 dodatkov
Dodatki k plačam zaposlenih v javnem sektorju so se znašli v središču pozornosti ob aferi z dodatki za stalno pripravljenost za profesorje ljubljanske univerze. Sprožilo se je vprašanje, zakaj si javni sektor sploh izplačuje dodatke že k tako visokim plačam, saj se delež zaposlenih v javnem sektorju povečuje z rastjo plače. Javni uslužbenci, ti »izbranci« naroda, bi morali služiti državljanom zasebnega sektorja, ki jih pravzaprav plačuje. Zaposleni v javnem sektorju so namreč davčni potrošniki, medtem ko so zaposleni v zasebnem sektorju davčni plačniki. Ker se tega ne zavedajo in ker celo minister za javno upravo Boris Koprivnikar pravi, da je javni sektor gonilo razvoja vsake države, to pa je popoln nesmisel, si lahko izplačujejo še vse mogoče dodatke.
Čeprav je ob izbruhu afere politična elita izjavljala, da bo naredila red pri izplačevanju dodatkov v javnem sektorju, je za zdaj ostalo le pri obljubah. To dokazuje izplačilo dodatkov za maj: javni sektor je izplačal 204.107 dodatkov in za to porabil 10,9 milijona evrov davkoplačevalskega denarja, in to brez dodatka za delovno dobo (ta na mesec pomeni dodatnih več kot 10 milijonov evrov). Razmere so se od leta 2008, ko smo v javnem sektorju poznali okoli 150 dodatkov, izboljšale, a še vedno gre okoli osem odstotkov mase plač v javnem sektorju za dodatke (leta 2014 266,1 milijona evrov na letni ravni). Nekateri so prav eksotični, namenjeni pa izključno temu, da si v javnem sektorju na račun zasebnega sektorja povečajo osnovno plačo.
Eksotični dodatki
Po veljavnem zakonu o sistemu plač v javnem sektorju je osem osnovnih vrst dodatkov: položajni dodatek, dodatek za delovno dobo, dodatek za mentorstvo, dodatek za specializacijo, magisterij ali doktorat, če to ni pogoj za zasedbo delovnega mesta, dodatek za dvojezičnost, dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času, dodatki za manj ugodne delovne razmere ter dodatki za nevarnost in posebne obremenitve. Podvrsti dodatkov je več, saj je bilo maja javnemu sektorju izplačanih 56 različnih dodatkov. Oglejmo si nekatere.
Med dodatke za manj ugodne delovne razmere spada tudi dodatek za ionizirajoče sevanje in delo s citostatitki. Čeprav ministrstvo za zdravje in pristojne institucije ugotavljajo, da prejemniki dodatka niso bili nikoli izpostavljeni sevanju, ki bi se približalo mejnim vrednostim, je bilo maja izplačanih 1.166 dodatkov (637 za ionizirajoče sevanje in 529 za delo s citostatiki). Porabljeno je bilo nekaj manj kot 74.000 evrov, povprečni dodatek je bil za ionizirajoče sevanje 48,71 evra in za delo s citostatiki 80,65 evra (po zakonu za oba dodatka 1.04 evra na vsako začeto uro dela na območju sevanja ali za delo s citostatiki).
Sodniki rekorderji po dodatkih
Sporni so tudi tako imenovani položajni dodatki. Izstopa šest podvrst položajnega dodatka za sodnike, državne tožilce in državne pravobranilce. Sodniki in tožilci, ki so dodeljeni na pristojno ministrstvo, dobijo za ta »prestop« vsak mesec 243,17 evra dodatka oziroma tretjino povprečne minimalne plače. Tak dodatek so maja dobili štirje. Drugih pet podvrst dodatkov je vezanih na vodje sodišč, tožilstev in državnih pravobranilstev, in sicer na podlagi števila zaposlenih, ki jih vodijo. Ta dodatek znaša od 121,41 do 302,11 evra, maja je bilo izplačanih 152 takih dodatkov. Čeprav ni jasno, zakaj bi vsak mesec nekdo dobil več kot tretjino minimalne plače dodatka samo zato, ker je kot vodja nadrejen določenemu številu ljudi.
Maja je bilo izplačanih 9.455 «splošnih« položajnih dodatkov, za kar je bilo porabljenega 1,11 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Največ položajnih dodatkov so izplačali na ministrstvu za obrambo – Morsu (1585), sledijo UKC Ljubljana (906), ministrstvo za notranje zadeve – MNZ (378), Finančna uprava RS – FURS (371) in novogoriška Splošna bolnišnica dr. Franca Derganca (127). In povprečno izplačilo? 118,05 evra oziroma med štirimi in dvanajstimi odstotki osnovne plače. Če ste mislili, da se položajni dodatki s tem nehajo, ste se zmotili. Ker je izredno naporno, če vodja neke enote v javnem sektorju nadomešča drugega, je to treba posebej plačati. Takih položajnih dodatkov za nadomeščanje je bilo maja izplačanih 1.467, davkoplačevalce so stali več kot 40.000 evrov, največ jih je bilo izplačanih na MNZ, Fursu in Morsu.
Poplava mentorjev
Precej nenavaden dodatek je tudi za mentorstvo, to je dodatek za delo s pripravnikom in znaša kar petino osnovne urne postavke mentorja. Ker je to finančno precej ugoden dodatek, imamo v javnem sektorju pravo poplavo mentorjev. Maja je bilo izplačanih kar 3.765 mentorskih dodatkov, ki so davkoplačevalce stali 0,35 milijona evrov. Največ jih je v UKC Ljubljana (1.050). Tudi posebnih dodatkov za specializacijo, magisterij in doktorat je veliko. Maja je bilo izplačanih 6.721 takih dodatkov, in sicer v vrednosti 0,22 milijona evrov. Dodatek je zelo vprašljiv, saj magisterij in doktorat običajno nista pogoj za opravljanje določenega poklica. Vlada je že razmišljala o ukinitvi tega dodatka, a za zdaj se ni spremenilo še nič. Čeprav se od uslužbenca javnega sektorja, ki je zaposlen na dvojezičnem območju, pričakuje, da bo znal oba jezika, je maja dobilo izplačan tak dodatek kar 4.468 zaposlenih v javnem sektorju, dosega pa lahko tudi 170 evrov dodatnega denarja k plači na mesec.
Posebnost so tudi dodatki za delo v manj ugodnem delovnem času. Nedelja v Sloveniji ni splošno veljaven dela prost dan (dela prosti dnevi so prazniki in dnevi, ki so predpisani z zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji), saj so delovni dnevi vsi v tednu (to je dobro, saj je pravica do dela osnovna človekova pravica), prav tako ni zakonsko določeno, katere ure v dnevu so najbolj ugodne za delo in katere ne. Toda uslužbenci javnega sektorja imajo privilegij, da si, ne glede na potrebe državljanov, na račun davkoplačevalcev izplačujejo dodatke za dneve in ure, za katere menijo, da bi morali takrat počivati in ne služiti narodu.
Tako si izplačujejo dodatke za izmensko delo (sedem odstotkov urne postavke osnovne plače), za delo v deljenem delovnem času (13 odstotkov urne postavke), za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času (od 10 do 20 odstotkov urne postavke), za delo ponoči (30 odstotkov urne postavke), za delo v nedeljo (75 odstotkov urne postavke), za delo na dela prost dan (90 odstotkov urne postavke), za delo čez delovni čas (30 odstotkov urne postavke) in za stalno pripravljenost (20 odstotkov urne postavke). Davkoplačevalcem torej javni sektor vzame denar za vsako minuto, za katero meni, da je upravičen do dodatnega denarja.
Tako je dodatek za izmensko delo maja prejelo 44.804 zaposlenih v javnem sektorju (največ policija in UKC Ljubljana), za delo v nedeljo 24.565 (največ policija, UKC Ljubljana in MORS) in dodatek za delo ponoči 22.241 zaposlenih (največ policija, MORS in UKC Ljubljana). Podobno je z dodatki za stalnost in delovno dobo. Maja je dodatek za stalnost prejelo 15.764 uslužbencev v javnem sektorju, največ na MNZ, Morsu in Fursu. Največji strošek je dodatek za delovno dobo. Ta znaša 0,33 odstotka osnovne plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Razmišljanja o spremembah so bila v smeri, da bi ta dodatek znižali za tretjino, kar bi pomenilo kar 58 milijonov evrov prihranka na leto.