Referendume bi izvedli 11. oktobra, ko je že razpisan referendum o parlamentarni preiskavi. Med koalicijo in opozicijo se je vnela razprava z medsebojnimi očitki o preusmerjanju pozornosti.

Posvetovalne referendume o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah so predlagali poslanci koalicije in Resnice. Predlagajo, da se izvedejo 11. oktobra, skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi, ki je že razpisan.

Že pri obravnavi prvega odloka o razpisu posvetovalnega referenduma o socialni pomoči se je med poslanci vnela burna razprava.

Opozicija koaliciji očita, da želi s posvetovalnimi referendumi preusmeriti pozornost od referenduma o parlamentarni preiskavi. Njihov izid pa bo koaliciji služil kot izgovor za nadaljnje poteze, menijo.

V Svobodi menijo, da gre za politično manipulacijo. Namesto da bi se pogovarjali o tem, kakšne varovalke bo imel posameznik pred neupravičenimi posegi oblasti v njegovo zasebnost, "se bomo prepirali o prejemnikih socialne pomoči". "Ob tem pa nihče nima podatka, koliko ljudi naj bi zlorabljajo to pomoč," je dejala poslanka Svobode Tereza Novak.

Koalicija želi po mnenju SD zagotoviti čim višjo udeležbo svojih volivcev pri odločanju o parlamentarni preiskavi. Za dosego tega političnega cilja pa potrebujejo referendumska vprašanja, ki so po besedah poslanca SD Damijana Bezjaka Zrima "všečna in oblikovana tako, da napeljujejo volivce k njihovi potrditvi".

Pri predlaganem datumu gre za racionalizacijo in zmanjševanje stroškov, pa zatrjujejo v koaliciji. Z referendumi pa si želijo dodatne legitimnosti za reševanje teh vprašanj.

Poslanka SDS Karmen Furman je opoziciji očitala sprenevedanje, saj da so sami ob evropskih volitvah predlagali tri posvetovalne referendume. Prav tako po njenih besedah "nihče ljudem ne preprečuje", da bi glasovali tudi o parlamentarni preiskavi. Opoziciji je očitala še zavajanje in zastraševanje ljudi, saj referendum o parlamentarni preiskavi poimenujejo kot referendum o politični policiji.

Če bodo ljudje že odšli na volišča in bo že organizirana volilna infrastruktura, je po besedah poslanca NSi Aleksandra Gungla smiselno "racionalno in gospodarno" organizirati glasovanje tudi o posvetovalnih referendumih.

Poslanka Demokratov Mojca Žnidarič je izpostavila, da posvetovalni referendum ni pravno zavezujoč, ima pa pomembno politično težo.

Poslanec Resnice Nedeljko Todorović pa je dejal, da naj državljani povedo, kakšen sistem socialne države si želijo.

V Levici stališča niso predstavili.

Je pa tudi razprava o vsebini referendumskih vprašanj skozi celotno obravnavo v DZ pokazala, da sta koalicija in opozicija na nasprotnih bregovih.

DZ bo v nadaljevanju seje razpravljal še o odlokih o razpisu referendumov o volilni pravici državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah in o ukinitvi rtv-prispevka.

Če bo DZ odloke na današnji seji potrdil, bodo volilna opravila stekla 1. septembra, referendumi pa bodo 11. oktobra.