V vojni vihri in po vojni je umrlo okoli sto oseb iz te župnije, med njimi tudi domačin, božji služabnik Danijel Halas. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Republike Borut Pahor in pred spomenik položil venec, blagoslov pa je opravil soboški škof dr. Peter Štumpf, ki je po koncu slovesnosti v tamkajšnji župnijski  cerkvi daroval mašo za domovino.

»Park spominov v Črenšovcih nas bo odslej še bolj nagovarjal k ljubezni, ki se ne veseli krivice, veseli pa se resnice, ki vse prenaša, veruje in upa, vse prestane in odpušča. Tisti ljubezni, ki nikoli ne mine. Zato je 70 leto po koncu druge svetovne vojne čas, da v naši državi končno začnemo živeti drug z drugim in drug za drugega,  ne pa drug proti drugemu. 

Napis na podstavku spomenika, tudi v nemščini in madžarščini, simbolizira, da smo odpustili Nemcem in Madžarom. Zdaj je čas, da končno slovenski brat odpusti svojemu slovenskemu bratu,« je v uvodnem nagovoru poudaril državnozborski poslanec NSI Jožef Horvat. Po njegovih besedah ni večje ljubezni kot to, da nekdo žrtvuje svoje življenje za  najbližje, za prijatelje in izrekel priznanje predsedniku Republike Borutu Pahorju za njegova prizadevanja v prid  narodne sprave.

Borut Pahor je z naklonjenostjo spremlja  spontane napore ljudi različnih razumskih in političnih prepričanj za narodno pomiritev in spravo.   Po njegovem je sprava stanje duha, postavitev spomenikov, ki dajejo večni mir in pokoj  vsem mrtvim, pa je ilustracija tega stanja duha. Da se z nami in za nami dogaja nekaj dragocenega, ugotavlja Pahor: » Vprašanje narodne pomiritve in sprave ni več predmet samo državne politike, temveč neposredno zadeva iskreno voljo ljudi. Po nedavnem odkritju spominskega obeležja na Karlovici  pri Velikih Laščah, današnje v Črenšovcih jemlje v neke vrste duhovno zavetje vse žrtve druge svetovne vojne in povojnega nasilja. » Po besedah Boruta Pahorja ne gre le za vprašanje, da si mrtvi zaslužijo spomenik, morda je pomembneje, da si spomenik potrebujemo živi,  za spomin in za opomin. Prepričan je, da  bo tudi črenšovski pomnik soustvarjal ozračje sožitja, strpnosti in medsebojnega sodelovanja, ne glede na politične, svetovnonazorske in druge razlike. 

»Zdi se mi, da slovenski narod vse bolj čuti in razume, da sprava ni enkratni dogodek, temveč stanje duha.  Sprava na pomeni  spreminjanje  zgodovine, temveč spreminjanje naše prihodnosti, zaradi nas samih in naših otrok.« Na politikih in starših otrok je odgovornost, da ustvarijo ozračje strpnosti, medsebojnega spoštovanja in sožitja. Tak duh, je po besedah Boruta Pahorja, bil ključen, da smo se Slovenci pred četrt stoletja enotno odločili za ustanovitev lastne države. Zato si moramo prizadevati za tisto, kar nam je skupnega, obenem pa spoštovati pa tisto, v čemer si bomo vselej različni. 

»Čeprav bo ta spomenik v Črenšovcih nemo spominjal na žrtve in mrtve, bo nagovarjal vse žive k sožitju, miru in spravi in pomiritvi znotraj našega naroda. Zato še enkrat ob današnji slovesnosti poudarjam, da je sprava kot metafora za sožitje in krepitev temeljnih vrednot, ki nas povezujejo. Gre za tisti duhovni vzgib, ki je za renesanso naše družbe in države, je pogoj za vsestransko gospodarsko in družbeno okrevanje.«  

Galerija

Boris Cipot