Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje dela zakona o varstvu arhivskega gradiva

Kot so pojasnili, je po mnenju varuhinje človekovih pravic izpodbijana določba, po kateri morajo javnopravne osebe arhivsko gradivo izročiti arhivu najkasneje 30 let po nastanku gradiva tudi v primeru, ko gre za gradivo, ki vsebuje občutljive osebne podatke, kolikor se nanaša na gradiva psihiatričnih ustanov, ki vsebujejo podatke o psihiatričnem zdravljenju, v neskladju z 2., 14., 34., 35. in 38. členom ustave.

Varuhinja je ustavnemu sodišču predlagala, naj v tem obsegu začasno zadrži izvrševanje izpodbijane določbe. Predlog za zadrževanje izvrševanja utemeljuje z navedbami, da bi v primeru, če bi bili zdravstveni osebni podatki, ki vsebujejo podatke o psihiatričnem zdravljenju, predani arhivu in bi bili javno dostopni v skladu s pravili, ki jih določa zakon, lahko nastale nepopravljive posledice za osebno dostojanstvo in osebnostne pravice za posameznike, na katere se takšni podatki nanašajo. Po mnenju varuhinje pa bi posledice nastale tudi za njihove sorodnike, saj potencialne zlorabe takšnih podatkov ne bi bilo več mogoče preprečiti.

Ustavno sodišče je pritrdilo predlagateljici, da bi izvrševanje izpodbijane zakonske določbe, če bi se kasneje izkazala za protiustavno, lahko povzročilo nepopravljive škodljive posledice tistim posameznikom (in njihovim družinskim članom), katerih podatki o njihovem psihiatričnem zdravljenju bi bili lahko vsebovani v odbranem zdravstvenem gradivu, ki bi bilo izročeno arhivu kot javno arhivsko gradivo.

Po mnenju ustavnega sodišča zaradi začasnega zadržanja izvrševanja izpodbijane določbe ne bodo nastale nobene težko popravljive škodljive posledice. Prav tako ne bo z začasnim zadržanjem izvrševanja izpodbijane določbe ogrožena uporaba gradiv psihiatričnih ustanov, ki vsebujejo (občutljive osebne) podatke o psihiatričnem zdravljenju, v skladu z glavnim namenom, zaradi katerega se podatki v gradivih zbirajo in obdelujejo, saj bo gradivo nemoteno lahko služilo zagotavljanju zdravstvenega varstva ter spremljanju in vrednotenju zdravljenja bolnikov (znanstvenoraziskovalni namen), so zapisali v utemeljitvi.