Terjatve do Zvona Ena Holdinga je prijavilo več kot 100 upnikov. Prijavljena glavnica znaša 911,3 milijona evrov, kapitalizirane obresti in pravdni stroški pa znašajo 90,7 milijona evrov.
Veliko terjatev so prijavile banke, največ Nova Ljubljanska banka (NLB). Prijavila jih je za približno 270 milijonov evrov, stečajna upraviteljica pa jih je priznala za okoli 220 milijonov evrov. Za terjatve v višini približno 50 milijonov evrov velja, da so priznane v višini, kot bodo poplačane v okviru ločene razdelitvene mase, ki se bo oblikovala po prodaji premoženja, ki je predmet prijavljene ločitvene pravice.
Druga največja slovenska banka, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), je prijavila za približno 56 milijonov evrov terjatev. Upraviteljica jih je priznala za okoli 43 milijonov evrov, za terjatve v višini 13 milijonov evrov pa velja, da so priznane v višini, kot bodo poplačane v okviru ločene razdelitvene mase, ki se bo oblikovala po prodaji premoženja, ki je predmet prijavljene ločitvene pravice.
V Zvonu Ena je precej izpostavljena tudi tretja največja slovenska banka, Abanka Vipa, ki tako kot NKBM potrebuje dokapitalizacijo.
Drugi cerkveni holding, Zvon Dva Holding, ki je prav tako v stečaju, je prijavil za okoli 250 milijonov evrov terjatev, od tega je Breznikova priznala skoraj vse. Telekomunikacijska družba T-2 je prijavila za dobrih 40 milijonov evrov terjatev, Breznikova pa je priznala vse.
Okrožno sodišče v Mariboru je stečaj v Zvon Ena Holdingu, še zadnji finančni družbi, preko katere je svoje gospodarske posle obvladovala Nadškofija Maribor, razglasilo 27. februarja in tako ugodilo zahtevi NLB, ki je kot največja upnica podala ugovor proti vodenju prisilne poravnave. V največji državni banki so ves čas postopka na sodišču vztrajali, da ne verjamejo v uspešnost prisilne poravnave ter zatrjevali, da Zvonu Ena ne nameravajo reprogramirati dolgov.