Med prvimi petimi najvišjimi prejemniki avtorskih in drugih honorarjev iz javnih zavodov v šolstvu od leta 2003 so po podatkih Supervizorja poleg Rajkoviča še Stanka Setnikar Cankar, Mirko Vintar in Srečko Devjak (vsi trije s Fakultete za upravo) ter Maks Tajnikar z Ekonomske fakultete. S slednje so STA sporočili, da avtorskih in podjemnih pogodb, ki so jih sklenili s svojimi sodelavci, ne bodo posredovali, saj da varujejo osebne podatke.
Na Fakulteti za upravo pa prošnjo za posredovanje pogodb proučujejo. Časnik Delo je sicer na spletni strani včeraj poročal, da so na fakulteti za upravo, kot kaže, šele leta 2010 uredili področje plačil na podlagi avtorskih in podjemnih pogodb. Notranja revizija, ki jo je izvedla ljubljanska univerza, je namreč razkrila številne nepravilnosti, tudi pri sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb.
Poslovno poročilo fakultete za upravo za leto 2009 dokazuje, da se je Univerza v Ljubljani morala že pred dobrimi petimi leti zavedati problemov pri izplačevanju avtorskih honorarjev na tej fakulteti. Tistega septembra je univerza namreč izvedla notranji pregled poslovanja fakultete, ta pa je v odgovor na revizijo zasnovala program ukrepov za odpravo nepravilnosti, ki so se nanašala na 23 področij, piše časnik.
Univerza je fakulteti predala več kot 40 priporočil, med drugim tudi na področju "operativnih tveganj izvajanja postopkov sklepanja podjemnih in avtorskih pogodb ter izplačil". Ugotovili so, da fakulteta na tem področju ni imela ustreznih notranjih nadzornih mehanizmov, saj ji je bilo priporočeno, naj vzpostavi takšne, "ki bodo zagotavljali, da se interni projekti, če jih izvajajo zaposleni, izvajajo zunaj rednega delovnega časa".
Od omenjenih treh fakultet je pogodbe za zdaj pripravljena razkriti le Fakulteta za organizacijske vede s sedežem v Kranju. Kot je za STA dejal dekan Marko Ferjan, s tem nimajo težav, saj so prepričani, da ves čas delajo zakonito. Prav zato je kadar koli pripravljen razkriti tudi svoje pogodbe.
Natančnejši pregled Rajkovičevih pogodb, ki je od leta 2003 do danes s honorarji iz javnih zavodov zaslužil 444.000 evrov, sicer pokaže, da je v tem času s fakulteto sklenil 65 avtorskih in drugih pogodb.
Od maja 2004 do septembra 2006 je s fakulteto sklenil več pogodb o delu in podjemnih pogodb, po katerih naj bi izvajal izpite in sodeloval pri zagovorih zaključnih nalog ter bil mentor asistentom. Pri tem mu je fakulteta za pedagoško uro sprva plačevala (preračunano po takratnem tečaju evra) 35 evrov bruto, do septembra 2006 pa je ta postavka narasla na 50 evrov.
Več podjemnih pogodb je sklenil tudi od oktobra 2006 do leta 2014. Šlo je za naloge, ki naj bi jih opravljal v okviru izrednega dodiplomskega in podiplomskega študija, kot so izvajanje izpitov in vaj, zagovori zaključnih nalog ter doktorskih disertacij. Do leta 2010 je omenjene naloge opravljal v okviru dodatnega dela poleg svoje redne delovne obveznosti, po letu 2010, ko se je upokojil, pa kot zunanji sodelavec.
V zadnjih 11 letih je s fakulteto sklenil tudi več deset avtorskih pogodb. Po teh je na izrednem študiju opravljal predavanja, mentorstva, ocenjevanja, sodeloval v procesu doktoriranja in podobno. Tudi pri teh pogodbah so bile postavke za pedagoško uro iste - leta 2003 35 evrov bruto, v naslednjih letih pa se je ta znesek postopoma poviševal.
Več avtorskih pogodb je imel sklenjenih za posamezne projekte. Med drugim naj bi po pogodbah napisal več recenzij za revijo Organizacija, organiziral več konferenc Vzgoja in izobraževanje v informacijski družbi (VIVID), napisal več strokovnih mnenj za izvolitev profesorjev v nazive, sodeloval pri izvedbi procesov optimizacije poslovnih procesov na področju zdravstvene dokumentacije, izdelal več poročil mentorja za diplomske in magistrske naloge ter predaval na Poletni šoli 2011.
Pri tem so se zneski gibali od nekaj deset pa tudi do več sto evrov. Za recenzijo v reviji Organizacija, dolgo do 30.000 znakov, je na primer prejel 35 evrov neto honorarja, za ureditev zbornika konference VIVID 1000 evrov bruto honorarja, zmanjšanega za akontacijo dohodnine. Za organiziranje omenjene konference je na primer prejel 1670 evrov bruto, za pripravo mnenja za izvolitev v naziv pa po 120 evrov bruto.
Pri posameznih pogodbah mu je fakulteta priznala tudi potne in druge stroške, pri nekaterih ne.
Ferjan mesto dekana opravlja od jeseni 2008, ob tem pa zagotavlja, da je Rajkovič v času, od kar je on dekan, svoje delo po pogodbah tudi dejansko opravil. Slednje po njegovih besedah zagotavlja natančen sistem nadzora in poročanja na fakulteti.