Uničenje slovenskega grba v karavanškem predoru razkurilo grboslovce

Slovesnost ob preboju druge cevi karavanškega predora je bila po navedbah društva pomemben politični dogodek z udeležbo visokih predstavnikov Slovenije in visokih gostov iz tujine. Med drugim sta se je udeležila predsednik vlade Robert Golob in koroški deželni glavar Peter Kaiser. "Naše ogorčenje je bilo toliko večje, ker očitno noben od predstavnikov države niti za trenutek ni pomislil, da bi bilo z navedenim ravnanjem pravzaprav karkoli narobe," so v Grboslovnem in zastavoslovnem društvu Heraldica Slovenica zapisali v protestnem pismu na svoji spletni strani.

Z uničenjem grba je bil po njihovem opozorilu dodatno kršen zakon o varstvu javnega reda in miru. Ta določa, da se kaznuje z denarno globo, kdor na javnem kraju namenoma poškoduje ali uniči grb Slovenije. "Žalostna podoba napol uničenega grba, pod katerim se je slikal predsednik slovenske vlade, je jasen dokaz o kršitvi obeh zgoraj navedenih pravil," so poudarili.

"Državnih simbolov ne uničujemo. Z njimi moramo ravnati spoštljivo, ker predstavljajo nas same. Če jih uničujemo ali z njimi grdo ravnamo grdo, je to enako, kakor da bi tako ravnali sami s seboj ali s svojimi prijatelji," so protestno pismo sklenili v društvu.

V karavanškem predoru so v ponedeljek slovesno obeležili preboj druge predorske cevi. Gre za enega od najpomembnejših infrastrukturnih projektov v državi, ki bo izboljšal pretočnost prometa med Slovenijo in Avstrijo. Promet bo po novi cevi lahko predvidoma stekel do konca leta 2025, nemoteno po obeh ceveh pa leta 2029.