Kot so zapisali, je slovenska medicina izgubila izjemnega strokovnjaka, javnost pa pronicljivega razlagalca znanosti in sveta. Star je bil 64 let.

Ihan je bil redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani ter predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo. Kot vodja oddelka za imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ter vodja obrata za proizvodnjo celic CAR-T je pomembno zaznamoval razvoj sodobne imunologije in klinične mikrobiologije v Sloveniji. Njegovo strokovno delo je obsegalo diagnostiko prirojenih okvar imunskega sistema ter razvoj naprednih celičnih terapij za zdravljenje raka, so ob njegovi današnji smrti zapisali na zdravniški zbornici.

Širša javnost ga je spoznala v času epidemije covida-19, ko je na javnosti razumljiv način pojasnjeval, kako se virus širi in kako ga je možno omejiti. S tem pa je po mnenju zdravniške skupnosti postal "eden najpomembnejših glasov znanstvenega razuma" v slovenski javnosti.

"S svojo mirno, argumentirano in razumljivo razlago je pomagal ljudem razumeti delovanje virusov, pomen cepljenja in širše družbene razsežnosti epidemije," so ob tem zapisali na zbornici. Za svoje izjemno delo na področju komuniciranja znanosti je leta 2021 prejel naziv komunikator znanosti, ki ga podeljuje Slovenska znanstvena fundacija.

Ihan je po diplomi na medicinski fakulteti v Ljubljani leta 1987 svojo poklicno pot začel na Inštitutu za mikrobiologijo. Raziskovalno se je izpopolnjeval tudi v tujini, med drugim na Nacionalnem inštitutu za raziskave raka v Genovi ter na Armed Forces Radiobiology Research Institute v Bethesdi v ZDA. Doktorat medicinskih znanosti je pridobil leta 1993, leta 1997 pa postal specialist klinične mikrobiologije. Leta 2006 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja.

Kot pedagog je generacijam študentov medicine, farmacije, biotehnologije in kemije približeval zapleten svet imunskega sistema. "S svojo znanstveno radovednostjo, intelektualno širino in jasno mislijo je navdihoval mlade raziskovalce in zdravnike," so navedli na zbornici.

Njegova bibliografija obsega več kot 1500 enot, med njimi več kot 120 člankov v mednarodnih znanstvenih revijah ter 18 univerzitetnih učbenikov. Pomemben del njegovega opusa predstavljajo tudi poljudnoznanstvene knjige, s katerimi je zapletene zakonitosti imunskega sistema približal širši javnosti. Skoraj 15 let je bil tudi glavni in odgovorni urednik strokovne revije Isis.

"Alojz Ihan pa je bil mnogo več kot le vrhunski znanstvenik. Bil je tudi pesnik, pisatelj in esejist, ki je s svojo literarno občutljivostjo raziskoval meje med znanostjo, človekom in družbo," so zapisali. Njegovo literarno delo obsega pesniške zbirke, romane in eseje, za katere je prejel številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada.

"Prof. dr. Alojz Ihan je bil izjemno radoveden in pronicljiv mislec, ki je svet razumel z znanstveno natančnostjo in humanistično občutljivostjo. V javnih nastopih je vedno ohranjal spoštljiv ton, razumljivost in zavezanost resnici, zaradi česar je bil med ljudmi prepoznan kot zaupanja vreden sogovornik," so ob njegovi smrti zapisali na zbornici. Dodali so, da bo v spominu ostal kot izjemen zdravnik, učitelj, urednik, pisatelj in mislec.