Umrl je Tomaž Pengov

Plošča Odpotovanja je zasluženo pozornost dobila šele v začetku 80. let, ko so ploščo ponatisnili. Na njej je v intimistični maniri ob spremljavi dvanajststrunske kitare in lutnje odpel kultne pesmi, kot so Cesta, Danaja, V nasmehu nekega dneva, Sarkofagi in druge.

Kot piše na spletni strani, posvečeni Pengovu, je po legendarnih Odpotovanjih pisal skladbe za različne slovenske filme in postal širšim množicam znan z malo ploščo z Ježkovo Črno pego in politično Napisi padajo; šlo je za podlago k filmu o Cukrarni.

Prvencu so sledili albumi Pripovedi (1988), Rimska cesta (1992) in Biti tu (1996). Leta 2006 so izšli koncertni posnetki iz ljubljanskih Križank s preprostim naslovom Koncert, leta 2011 pa je predstavil knjigo svojih zbranih pesmi in plošček Drevo in zvezda. Na plošči je bilo nekaj do takrat še neobjavljenih instrumentalnih skladb, Pengov pa je na njej tudi bral svoje pesmi.

Pengov ostaja popotnik, ki ne išče asfaltnih avtocest do prestolnic, ampak prašne kolovoze do pozabljenih in zapuščenih krajev, je v spremni besedi h knjigi zapisal Milan Dekleva, ki je s kantavtorjem sodeloval pri zasedbi Salamandra in plošči Odpotovanja.

"Zelo rad igram v živo, a zgleda, da nisem dovolj priljubljen, da bi me pogosteje povabili na koncerte," je tedaj dejal Pengov. Sodeloval je tudi z Mladimi levi, s katerimi je posnel pesem Oda Ireni.

Kot še navaja omenjena spletna stran, ga strokovnjaki cenijo kot pesnika z izjemno globino in izvrstnega kitarista. Pengov je sodil med "šumijevce" in njihove sopotnike, ki so konec 70. in del 70. let okupirali oziroma, kot je to označil Pengov, "kulturno zavzeli" bife nasproti Drame, ki je postal nekakšna "kulturna pisarna". Med njimi so bili številni pomembni slovenski umetniki.