V slovensko javnost se je zapisal po nikoli docela pojasnjenem atentatu na predsedniškega kandidata Ivana Krambergerja, 7. junija 1992.
S Petrom Rotarjem lega v grob še ena velikih skrivosti slovenske tranzicije.
Sam je vselej trdil, da ni umoril Ivana Krambergerja: skrivnost velikega atentata tako za vedno odhaja z njim v grob.