Umor na Brdu: v Sarajevu izpuščena osumljenca, slovenska policija ni dostavila dokazov

Sarajevska policija je v torek na zahtevo kolegov iz Slovenije aretirala pet pripadnikov organiziranega kriminala, domnevno povezanih z umorom Satka Zovka oziroma Satka Kekića novembra lani na Brdu v Ljubljani. Kot danes poroča bosanski portal Istraga.ba, je sarajevska policija aretirane izpustila, ker naj jim slovenski organi ne bi dostavili dokazov v zvezi z umorom.

Na Generalni policijski upravi so medtem zavrnili očitke, ki so se pojavili v javnosti glede dokazov. "Preiskovalna dejanja v Sarajevu, ki so jih izvedli v torek, so bila namenjena iskanju dokazov, ne predložitvi dokazov," so poudarili. Očitke, da so bosanski varnostni organi od slovenskih zahtevali kakršnokoli predložitev dokazov, je v današnji izjavi za medije v Ljubljani zanikal tudi direktor Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Darko Muženič.

Na GPU so pojasnili, da so med hišnimi preiskavami zasegli dokaze, ki so bili cilj preiskovalnih dejanj. Poleg tega so dokazi predmet nadaljnjih kriminalističnih in forenzičnih preiskav za dokazovanje vpletenosti oseb v umor.

Izpustitev osumljenih v ničemer ne vpliva na aktivnosti Nacionalnega preiskovalnega urada in predkazenski postopek, ki ga usmerja Specializirano državno tožilstvo, so še navedli na Generalni policijski upravi.

Muženič je v izjavi dodal še, da so policisti v Sarajevu izvršili odredbo preiskovalnega sodnika iz Slovenije. "V hišnih preiskavah so se iskali dokazi. Hišne preiskave so bile uspešne, dokazi so bili pridobljeni in zaseženi. V nadaljevanju bodo analizirani, vrednoteni in tudi predloženi v obliki kazenske ovadbe na pristojno specializirano državno tožilstvo," je dodal.

Zatrdil je, da je strah, ki naj bi prihajal iz Bosne in Hercegovine, da izpuščenih osumljencev ne bodo več našli, odveč. "Mi jih bomo našli," je bil jasen. Pojasnil je še, da so pomembni storilci v priporu v Sloveniji, vlogo osumljencev v Bosni pa še ugotavljajo. Ko bodo zoper njih podali kazensko ovadbo, jih bodo poiskali z mednarodnimi pravnimi inštrumenti in privedli pred sodišče, je poudaril.

Muženič o izpustitvi osumljencev ni bil takoj obveščen, vendar ga ta ni presenetila, je pojasnil. Delo bosanskih in slovenskih policistov, ki so bili prisotni pri hišnih preiskavah, je označil za učinkovito in kvalitetno.

Očitke so zanikali tudi na ministrstvu za pravosodje. Pojasnili so, da ima ministrstvo v zadevah mednarodne pravne pomoči vlogo posredovalnega organa med domačimi in tujimi pravosodnimi organi. To pomeni, da na prošnjo slovenskega pravosodnega organa posreduje zaprosilo sodišča oz. tožilstva za mednarodno pravno pomoč pristojnim tujim organom, skladno z večstranskimi in dvostranskimi mednarodnimi pogodbami.

V konkretni zadevi so zaprosilo pristojnega slovenskega sodišča za mednarodno pravno pomoč posredovali v izvršitev ministrstvu za pravosodje Bosne in Hercegovine isti dan, kot so ga prejeli, in sicer 16. januarja, so zapisali.

Od pristojnih bosanskih organov niso prejeli nobenega zaprosila za posredovanje dokumentov ali dokazov v predmetni zadevi. V kolikor bi takšno zaprosilo prejeli, bi ga nemudoma posredovali v izvršitev pristojnemu slovenskemu sodišču, ki vodi postopek, so zapisali. Zaprosilo slovenskega sodišča se je nanašalo na izvedbo več preiskovalnih dejanj na ozemlju Bosne in Hercegovine, to pa je bil edini dokument, ki ga je ministrstvo posredovalo pristojnim organom v BIH, so dodali.

Zovkovo truplo so 29. novembra našli v avtomobilu na Brdu v Ljubljani. Zovko je bil skesana priča v preiskavi proti članom hudodelske združbe, znane kot Škaljarski klan. Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada so šest dni po umoru v Ljubljani v sodelovanju s kriminalisti uprave kriminalistične policije in policisti specialne enote pridržali tri osebe, za katere utemeljeno sumijo, da so vpletene v umor Zovka.