Na slovenskem zunanjem ministrstvu so za STA dejali, da medijskih špekulacij ne morejo komentirati.
Če bo šlo vse po načrtih, naj bi Slovenija potem, ko bo Hrvaška umaknila sporne dokumente, umaknila blokado hrvaških pogajanj z EU, nadaljuje zagrebški tednik.
"Gre za kompromisno rešitev, saj je Hrvaška odstopila od stališča, da lahko le Evropska unija določi, kateri dokumenti prejudicirajo mejo, in bo v veliki meri sprejela slovenske ocene, kateri dokumenti so sporni," piše Nacional.
Dodaja, da bi morala Slovenija v zameno odstopiti od stališča, da blokade hrvaških pristopnih pogajanj ne bo umaknila, dokler ne bo dosežena končna rešitev spora o meji. Takšen dogovor bi omogočil Hrvaški nadaljevanje pogajanj z EU, končna rešitev spora pa bo dosežena po arbitraži, izpostavlja tednik.
"Kakšna naj bi bila arbitraža, kdo naj bi jo izvajal in ali bi temeljila na načelu pravičnosti ali mednarodnem pravu še ni dogovorjeno in o tem bodo potekala pogajanja v prihodnjih mesecih," napoveduje Nacional.
Med diplomatskimi viri v Zagrebu obstaja prepričanje, da je bilo srečanje premierov posledica vse bolj močnega pritiska ZDA na Slovenijo in prepričanja slovenskega državnega vrha, da bodo ugoden izid spora veliko lažje dosegli v pogajanjih z Jadranko Kosor, kot bi jim to uspelo v pogajanjih z bivšim hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem. Po njihovem mnenju je to posledica podobe Kosorjeve, ki jo slovenskimi politiki doživljajo kot neizkušeno v zunanjepolitičnih pogajanjih, sklene tednik.
Po petkovem prvem srečanju sta sicer Pahor in Kosorjeva povedala le, da sta dosegla dogovor o okviru, ki bi lahko do konca leta privedel do rešitve vprašanj, ki obremenjujejo državi - nadaljevanja hrvaških pogajanj z EU in rešitve vprašanja meje. O podrobnostih nista želela govoriti, dejala sta le, da naj bi podrobnosti dogovorili do jeseni in da bosta strani okrepili stike.