V zadevi »koroška dečka«, v kateri je Center za socialno delo Velenje pod vodstvom Lidije Hartman Koletnik starima staršema Mariji Otorepec in Ivanu Škratku protipravno odvzel vnuka ter ju dodelil v rejništvo, postaja vse bolj sporna tudi vloga informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik. Gre namreč za to, da je bila v tem postopku s strogo varovanimi osebnimi podatki udeleženih otrok in starih staršev seznanjena tudi nekdanja dekanka Fakultete za socialno delo dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič.
Slednja je skupaj z direktorico CSD Velenje Koletnikovo, direktorjem socialne inšpekcije Petrom Stefanoskim in ministrico za delo Anjo Kopač Mrak vehementno nastopila na novinarski konferenci šestega aprila in razlagala, da je bil odvzem otrok strokovno utemeljen, o čemer se je sama prepričala na podlagi podatkov, ki jih je videla. Dejala je še, da je v tem primeru CSD od začetka delal skupaj s starimi starši.
Eden od naših bralcev Rastko Tepina je 19.4. na urad informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik poslal naznanilo Gabi Čačinovič Vogrinčič, ker se je ta protipravno seznanila z osebnimi podatki starih staršev in otrok- ni bila namreč ne nosilka javnih pooblastil, ne zaposlena na ministrstvu za delo… Teden dni zatem je Tepina prejel odgovor državnega nadzornika za varstvo osebnih podatkov Marijana Čonča iz urada Informacijske pooblaščenke, ki je (spet vehementno) zapisal, da v tej zadevi ni uvedel nadzora, ker je ugotovil, da zakon o varstvu osebnih podatkov in drugi predpisi v tem primeru niso bili kršeni.
Pregledal je namreč medijske objave in posnetek omenjene novinarske konference z dne šestega aprila, na kateri je nastopila Čačinovičeva, ter ugotovil, da se je s podatki udeleženih posameznikov v rejniški zadevi seznanila zakonito in sicer v vlogi strokovne supervizorke. Pozor, do te ugotovitve je Čonč prišel na podlagi medijskih objav in novinarske konference!
Ko smo na Reporterju odkrili, da Čačinovičeva sploh ni na seznamu strokovnih supervizorjev z licenco, ki ga vodi Socialna zbornica Slovenije, in znova na urad informacijske pooblaščenke poslali vprašanje glede njene nezakonite seznanitve z osebnimi podatki, nam je daljše pojasnilo podala informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik. Zanimivo, da sama ni sledila pojasnilu državnega nadzornika Čonča, češ da je do ugotovitev o zakonitosti seznanitve z osebnimi podatki prišel na podlagi medijskih objav in novinarske konference, pač pa je razložila, da je bila podlaga za to seznanitev tripartitna pogodba o pomoči in podpori rejniški družini med Čačinovičevo, CSD Velenje in skrbnico otrok.
Pomoč in podporo naj bi namreč rejnikom nudila prav Čačinovičeva in se je torej upravičeno seznanila z varovanimi osebnimi podatki udeleženih. Zakaj torej nadzornik Čonč v svojem odgovoru 26. aprila kot temelja za svoje ugotovitve sploh ni omenjal nobene tripartitne pogodbe, ki je vendar edina relevantna za presojo, ne pa neka novinarska konferenca? Očitno tedaj z njo sploh ni bil seznanjen, presojal je torej mimo zakona, arbitrarno.
Če bi namreč vedel za pogodbo, bi mu bilo znano tudi to, da so jo s Čačinovičevo sklenili šele 11. aprila, torej pet dni po novinarski konferenci, na kateri je Čačinovičeva že jasno povedala, da je seznanjena s podatki in je tudi nastopala kot poznavalka tega konkretnega primera. Tako bi vedel, da ta pogodba ni mogla biti temelj za seznanitev Čačinovičeve s podatki že pred šestim aprilom, saj je takrat sploh še ni bilo!
Njegovo nadrejeno Mojco Prelesnik smo zato vprašali, naj nam razloži, za katero pravno podlago torej gre in kaj bo storila v zvezi z dokazom, da se je Čačinovičeva s podatki seznanila že pred sklenitvijo pogodbe. Po dnevu in pol nam je odgovorila zgolj, da je državni nadzornik, ki dela na zadevi, odsoten, odgovor pa bo posredovala, ko se vrne- predvidoma na začetku tega tedna.
Mojca Prelesnik se bolj ukvarja s tem, kako bo »pokrila« Čačinovičevo nezakonito seznanitev z osebnimi podatki udeleženih, kar bi pomenilo tudi kaznivo dejanje vseh, ki so ji to omogočili, kot s tem, da opravi svoje delo in na vsak način ukrepa zoper nezakonitosti ter osebne podatke zaščiti. Čačinovičeva je bila namreč očitno protipravno z osebnimi podatki in konkretnim postopkom seznanjena že mnogo pred 11. aprilom, sicer šestega aprila ne bi mogla govoriti, da podatke ter konkretni postopek pozna.