UKC Ljubljana in UKC maribor nezakonito jemljeta organe?

Še ena zgodba z med.over.net:


Pozdravljeni!

Morda to ni prav naslov, a upam, da se bo le našel kdo, ki bi mi znal pomagati.
Od kar mi je pred nekaj meseci umrl oče, sem že nekajkrat pokukala na ta forum in skupaj z vami delila solze.
Zanima me sledeče.
Ali kdo ve? Pacient umre v KC, svojci odrečemo obdukcijo. Na tistem listu,ki smo ga dobili sicer res piše, da obdukcije ni, vendar je list izdala sodna medicina na KC.
Dobila sem podatke, da truplo, ki ni namenjeno na obdukcijo, nikoli ne dajo na sodno medicino, ampak ostane (nekje v klatnih prostorih KC), dokler ne pridejo ponj s pogrebnega zavoda.
Ne vem kako je s tem, me pa strašno zanima. Mi nismo dovolili obdukcije, sumim pa, da bi lahko KC kljub temu naredil obdukcijo, ravno zato, ker je truplo pogrebnemu zavodu bilo predano s strani sodne medicine.
Morda kdo ve, kakšni so običaji oz. navade?
Da bo nekoliko bolj jasno naj pojasnim še, da je oče umrl med operacijo.

Hvala za vso pomoč.


Zgodba bralke mi ponuja nekaj v premislek. Nekdo umre ali pa je blizu tega, svojci ne dovolijo odvzema organov. Kljub temu se pojavijo indici, da se je to vseeno zgodilo. In glede na to, da v zdravstvu ni nadzora niti pri osnovnih stvareh, je zelo možen tudi nezakonit odvzem organov.


Torej dejstva: vsak odvzet organ se naprej proda po povprečni ceni 3000 evrov. Zdravemu človeku zlahka vzamejo pet organov, torej v vrednosti 15.000 evrov. Seveda svojci niso dovolili odvzema, a čaka nas naslednje dejstvo: svojci so odšli domov žalovat, truplo (mišljeno je tisti ki so umrli med operacijo; klinično mrtvi; in tisti ki bi jih morali operirati vendar razglasijo operacijo za "nemogočo" ter počakajo na bližino smrti) je ostalo pri zdravnikih, vredno je 15.000 evrov, nihče ne gleda, niti bog ne…


Zakaj bi pustili 15.000 evrov iti pod zemljo? Zdravniki imamo radi denar, saj veste a ne? Vzemimo jih, nihče ne bo nikoli vedel…


Seveda je njihov izgovor, če bi jih zasačili na delu, da so hoteli le zagotoviti nujno potrebni organ nekemu revežu. In res: včasih se v časopisu pojavi neka raca, da je nek revež dobil svoj težko pričakovani organ. In to je tako pomembno, da mora pisati v časopisu. In še podčrtano, da je bil revež.


A cena organa za transplantacijo je povprečno, kot že rečeno, 3000 evrov. Kako si lahko revež to privošči??? Seveda si ne more! Tisto je bila le časopisna raca, ki vzdržuje vero v darovanje. In kaj se torej dogaja?


Organe enostavno vzamejo, čeprav niso imeli dovoljenja. Temu se reče da so ukradli organe. Potem jih za drag denar prodajo v tujino, denar pa v svoj žep.


Počasi se mi začenja dozdevati, zakaj je moral umreti mali Bor in še toliko drugih otrok… Otroške organe je težje dobiti kot pa tiste od odraslih ljudi. Njihova cena je še višja, saj bodo bogataši plačali še več kot je povprečna cena, da bi lahko njihov bogataški otrok živel naprej… za ceno življenja enega revnega otroka.