Po grobih ocenah so tako mimo razpisov in konkurence na trgu kupili petino materiala, ugotavljajo državni revizorji.

V večini primerov so odgovorni del materiala kupili s postopkom javnega naročanja, del pa razdelili na manjša naročila in kupovali na podlagi naročilnic, tudi pri dobaviteljih, ki niso bili izbrani s postopkom javnega naročanja.

Računsko sodišče je tako z revizijo potrdilo številne nepravilnosti, na katere je novembra 2016 v odmevni oddaji Tarča opozorila podatkovno-preiskovalna skupina Ekstravisor. Med drugim revizija potrjujejo tudi drobljenje naročil, saj je skoraj 80 odstotkov dobaviteljev poslovalo z naročili pod 20.000 evrov, kar omogoča izogibanje preglednemu javnemu naročanju.

Po oceni računskega sodišča je bil klinični center v obravnavanem obdobju neučinkovit pri načrtovanju nabav medicinske opreme in ni imel vzpostavljenega ustreznega sistema za spremljanje izrabljenosti opreme. Prav tako niso imeli urejenih evidenc donirane opreme in niso ugotavljali, ali to opremo sploh potrebujejo niti s kakšnim namenom jo lastniki podarjajo. Vodili niso niti skupnih stroškov opreme in vzdrževanja.

Iz osnutka revizije sicer ni razvidno koliko bi naša največja bolnišnica lahko prihranila, če bi dobavitelje dosledno izbirala s postopki javnega naročanja in bila bolj učinkovita pri načrtovanju nabave.