Nekdanjemu politiku, profesorju Rajku Pirnatu, ki rad pridiga o pravni državi, še raje pa za naročnike (in plačnike) piše pravna mnenja, se je »prikazala Marija« šele ob objavi skrivaj posnetega pogovora odstopljene pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan.

Ta je na kosilu v eni od vrhunskih restavracij na Dunaju s predstavniki domnevnega britanskega investicijskega sklada, ki so se izkazali za lažne, sestanek z njimi pa je bila nastavljena past, veselo čvekala, kdo ima zares vpliv v Sloveniji; kako naj bi se v samem vrhu politične elite v zakulisju dogovarjali pod mizo.

Kampanja pred nedeljskimi volitvami poslancev v državni zbor bo gotovo šla v zgodovino kot ena najbolj brutalnih. Tako surovega političnega spopada, kot smo mu priča v zadnjih dveh tednih, še ni bilo pred volitvami. Na spletu in družbenih omrežjih divja prava vojna.

Najprej so v kampanjo potegnili spletnega vplivneža, osebo s kriminalno preteklostjo, nato so sledile prve objave prisluhov nekdanji generalni sekretarki Gibanja Svoboda Vesni Vuković, ki se zadnje dni na anonimni Facebook strani, registrirani v Severni Makedoniji, nalagajo eden za drugim.

S temi prisluhi, ki naj bi jih bilo več kot štiristo, nastali pa so že jeseni 2023, naj bi se v političnem zakulisju trgovalo že najmanj pol leta. Tisti, ki so jih nezakonito posneli, naj bi jih sprva poskušali unovčiti za milijon evrov, za kakšno vsoto pa so bili na koncu prodani (kot kupec se v medijih omenja razvpiti ajdovski poslovnež Aleš Štrancar, kar sam sicer javno zanika), pa ni znano.

Ni nujno, da so bili na delu agenti tujih tajnih služb; omenja se izraelski Mosad. Bolj verjetno je, da gre za najete volilne stratege iz tujine, ki svojim naročnikom ponujajo tudi takšne kompromitacije politikov pred volitvami in so podobne operacije najbrž že izpeljali še v kaki drugi državi. Glavno vprašanje pa je, kdo je bil naročnik. Glede na to, da je bilo vse to organizirano in lansirano neposredno pred volitvami, bi lahko za tem stala domača politika.

Ker vsebina prisluhov nekdanji generalni sekretarki Golobove stranke očitno ni bila dovolj eksplozivna, je sredi minulega tedna priletela nova »detonacija«. Najprej z Dunaja, nato še iz Londona in drugih prestolnic evropskih držav, kjer so »profesionalci« v prvih treh mesecih tega leta nastavili past Dominiki Švarc Pipan, odvetnici Nini Zidar Klemenčič, prejšnjemu direktorju družbe Gen energija Dejanu Paravanu … Šlo je za sistematično in vnaprej načrtovano operacijo, izključno namenjeno vplivanju na izid nedeljskih volitev. Tako kot vsebina objavljenih posnetkov, ki naravnost šokira, so za javnost pomembni tudi izvajalci in naročniki takšne operacije. Identiteta ne enih ne drugih (še) ni razkrita.

Gotovo je le, da so bili izvajalci profesionalci iz tujine, takšen podvig pa bi po mnenju poznavalcev lahko stal tudi milijon evrov.

Ni nujno, da so bili na delu agenti tujih tajnih služb; omenja se izraelski Mosad. Bolj verjetno je, da gre za najete volilne stratege iz tujine, ki svojim naročnikom ponujajo tudi takšne kompromitacije politikov pred volitvami in so podobne operacije najbrž že izpeljali še v kaki drugi državi. Glavno vprašanje pa je, kdo je bil naročnik. Glede na to, da je bilo vse to organizirano in lansirano neposredno pred volitvami, bi lahko za tem stala domača politika.

Vprašati se je samo treba, komu lahko takšna zadeva koristi, in odgovor se kar ponuja na dlani. Pri čemer smo lahko prav vsi zaskrbljeni, do kam so nekateri politiki pripravljeni iti, da obdržijo oblast ali se dokopljejo do nje.

Nepomembno pa tudi ni vprašanje, kdo ima toliko denarja, da lahko financira takšno podtalno operacijo. Odgovora na to gotovo ne bo dalo računsko sodišče, zadevi bi morala priti do dna slovenska obveščevalno-varnostna agencija Sova. Podobno, kot bodo morali priti do dna glede vsebine prisluhov drugi preiskovalni organi, ki že ugotavljajo tako avtentičnost posnetkov kot obstoj morebitnih kaznivih dejanj.

Takšna operacija brez dvoma lahko vpliva na izide nedeljskih volitev. Prvič, gre lahko za vodo na mlin opozicijskim strankam, ki volivcem obljubljajo, da jim bodo »ugrabljeno državo« vrnile nazaj. Največji profiter med njimi bi lahko bil tisti politik, ki volivce vabi z geslom, da obstaja izbira, in se je samooklical za največjega borca proti korupciji.

Drugič, afera se lahko obrne tudi proti opoziciji, saj lahko ob vsej tej poplavi prisluhov in s tem povezani predvolilni histeriji državljane postane strah, kaj šele prihaja, če se zamenja oblast, da bodo tudi oni kdaj tarča »velikega brata«. In tretjič, vse to predvolilno grmenje lahko vpliva na volilno udeležbo, da doslej še neopredeljeni (in tudi razočarani volivci nad Golobovo vlado) v večji meri ostanejo doma, kot bi sicer.

Volitve so praznik demokracije. Niso vsi isti in ni vseeno, kdo nam vlada, zato je treba iti na volitve. Če boste ostali doma, bodo namesto vas odločili drugi.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.