Türkova izbranka Vasilka Sancin s pogodbo za 30 tisočakov letno

»Najboljša možna ekipa na svetu in najboljši med najboljšimi ta hip.« To so bile besede nekdanjega predsednika vlade Boruta Pahorja, s katerimi je novembru 2010, ko je izmenjal note s Hrvaško o ratifikaciji arbitražnega sporazuma o meji, označil izbrane zagovornike za arbitražo. Potrdil je, da je v ekipi izbrancev za zastopanje slovenskih interesov pred haaškim sodiščem Alain Pellet, francoski strokovnjak za mednarodno pravo, ki je bil med drugim strokovni sodelavec Badinterjeve arbitražne komisije po razpadu nekdanje Jugoslavije.

Obenem se je razkrilo še ime Simone Drenik iz sektorja za mednarodno pravo na ministrstvu za zunanje zadeve, ki naj bi sodelovala pri pripravi celotne dokumentacije, medtem ko so imena drugih članov ekipe, ki jih je imenovala vlada, še naprej ostala skrbno varovana skrivnost. Ugibanja o tem, ali je bila morda izbrana tudi dr. Vasilka Sancin, so postajala vedno večja, a je moralo miniti skoraj leto, da je vendarle prišlo do dokončne predstavitve vseh članov skupine.

Poleg Sancinove, ki naj bi veljala za strokovnjakinjo za mednarodno pravo, ne pa tudi za pravo morja, s čimer se lahko pohvali dr. Maja Seršić, njena glavna nasprotnica na hrvaški strani, so postali člani slovenske odvetniške skupine še angleški strokovnjak Michael Wood ter Američan Rodman Bundy, dr. Mirjam Škrk pa se je pridružila Drenikovi kot agentka. Vlada naj bi se pri izbiri članov odločila po njej lastnih kriterijih, ki pa v javnosti niso bili jasni, prav tako ni bilo znano, kakšna je bila vsebina podpisanih pogodb, s katerimi so bile določene ne le naloge posameznega člana skupine, temveč tudi višina izplačanega honorarja za opravljeno delo.

Prav zato smo na ministrstvo za zunanje zadeve naslovili vprašanja v zvezi s pogodbo, ki je bila podpisana z dr. Vasilko Sancin. Tako se je končno le razkrilo, da je ministrstvo za zunanje zadeve podpisalo avtorsko pogodbo z dr. Sancinovo za arbitražni sporazum že 9. marca 2011, javnost pa je bila o tem obveščena šele novembra lani, torej v predvolilni kampanji, ko je prejšnja vlada opravljala le še tekoče posle.

Obenem smo lahko izvedeli, da je za delo po tej pogodbi možno plačilo največ v višini 30.000 evrov neto na koledarsko leto glede na obseg dela, in sicer 500 evrov neto za avtorsko polo ter največ 150 evrov neto za uro ustnega svetovanja glede na dejansko opravljeno svetovanje. Vasilki Sancin je bilo doslej že izplačano 16.744 evrov bruto oziroma 12.450 neto honorarja, na ministrstvu pa niso seznanjeni s tem, da bi morda ob podpisu pogodbe nastale morebitne nezakonitosti.

Na vprašanje, ali nam lahko omogočijo vpogled v pogodbo, so nas sicer obvestili, da je vpogled v pogodbo mogoč, vendar zaradi varovanja osebnih podatkov brez osebnih podatkov (letnica rojstva, emšo, davčna številka, številka transakcijskega računa in drugi osebni podatki).

Kljub temu smo doslej dobili na vpogled le del pogodbe, v katerem je zapisana višina honorarja. Na ministrstvu za zunanje zadeve so namreč prepričani, da bi razkritje celotne pogodbe lahko oslabilo slovenske pogajalske pozicije nasproti Hrvaški.

Dr. Vasilka Sancin je lahko povsem zadovoljna, toliko bolj, ker gre v njenem primeru že za drugo sklenjeno pogodbo z ministrstvom za zunanje zadeve. Prvo svetovalno pogodbo o arbitraži s Hrvaško v višini 8936 evrov bruto je podpisala že 27. marca 2009, ko je na fakulteti še opravljala naloge asistentke, saj ji zaradi neizpolnjevanja pogojev, kot so premajhno število strokovnih objav v domačih in tujih publikacijah, nikakor ni uspelo napredovati. Ni znano, na kakšen način ji je nato v tako kratkem času vendarle uspelo pridobiti naziv docentke in postati za Slovenijo najpomembnejša članica slovenske odvetniške skupine glede arbitraže.