Danilo Türk še naprej zlorablja državo za svojo politično promocijo, vlada Alenke Bratušek in zunanje ministrstvo Karla Erjavca pa se mu pri tem servilno ponujata. Čeprav je Türk izrecno dejal, da se za zdaj ne more govoriti o njegovi kandidaturi za generalnega sekretarja OZN, pač pa zgolj o njegovi načelni pripravljenosti, da bi morda nekoč kasneje kandidiral, je vlada takoj po novem letu njegovo kandidaturo aktivno podprla. Tako je minister Erjavec slovenskim veleposlanikom po svetu že dal navodila, naj Türku ponudijo ustrezno pomoč, če bo »bivši predsednik pripotoval na njihovo območje«. Toda bivši predsednik ni nikoli pisno izrazil namere za kandidaturo, iz vlade so nam pojasnili le to, da je »o pripravljenosti, da kandidira, v zadnjih mesecih večkrat govoril z najvišjimi političnimi predstavniki«.

Vlada je torej dejansko diplomatskemu zboru naročila aktivno podporo (lobiranje) za »načelno pripravljenost za morebitno kandidaturo enkrat kasneje«, kar je  norčevanje iz države in državljanov. Pri tem nas bodo Türk, Bratuškova in Erjavec še osmešili v mednarodni skupnosti, saj je že ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli nenavadno jasno pokazal, da ZDA nikakor ne bodo podprle Türka, zato nima niti teoretičnih možnosti. Mussomeli bi lahko naštel šest stvari, ki jih je Türk storil kot predsednik in so odtujile pol slovenske družbe. Na primer izjava, da so množična grobišča drugorazredna tema in kritika papeškega nuncija. Dejal je celo, da so nekdanji sodelavci Türka v OZN osupli, ko prebirajo poročila o njegovem delu v času predsedovanja Sloveniji.

Kot pravi nekdanji predsednik ustavnega sodišča dr. Tone Jerovšek, bi morala vlada pred kakršnokoli podporo kandidaturi poizvedeti, ali Türk sploh ima možnosti, sicer gre za izgubo časa in energije, za strel v prazno. Kje vidi razlog za vladni angažma? Prvi cilj je verjetno poskus, da bi Türka, ki je izginil iz političnega prostora, obdržali v igri za kakšno drugo funkcijo.