Odlikovanje nekdanjega šefa Udbe Tomaža Ertla pomeni grobo kršitev večih členov ustave ter hujšo kršitev zakona, pomeni pa tudi legitimacijo in simbolno odlikovanje zločinov, ki jih je naredila nekdanja politična policija, je v začetku današnje razprave o predlogu ustavne obtožbe predsednika države Danila Türka v DZ dejal Janez Janša. ZaTürka pa je predlog obtožbe pravno neutemeljen, moralno nesprejemljiv in politično škodljiv. Zato njegovim avtorjem predlaga, da ga umaknejo, v nasprotnem primeru pa naj ga DZ "energično in jasno zavrne".
Z odlikovanjem Ertla je bila po navedbah predsednika SDS Janše državi "povzročena očitna politična in materialna škoda tako doma kot v tujini", saj je bilo odlikovanje podeljeno prav ob dvajseti obletnici konca totalitarizmov v Evropi. Pri tem je po njegovem mogoče povleči objektivno vzročno zvezo med funkcijo predsednika države, dejanjem in škodo, ki je bila povzročena, očitna pa je tudi osebna odgovornost predsednika države. "Zato so izpolnjeni vsi formalni ustavno pravni pogoji za sprejem predloga za obtožbo predsednika države pred ustavnim sodiščem in njegovo razrešitev s funkcije predsednika države," je dejal.
Predsednik SDS je v predstavitvi razlogov za vložitev predloga ustavne obtožbe, ki sta ga vložili SDS in SLS, spomnil, da je Vrhovno sodišče RS leta 2002 zapisalo, da je bila Službe državne varnosti (imenovana tudi Udba), ki ji je bil Ertl nadrejen kot republiški sekretar za notranje zadeve, kriminalna združba. Iz številnih dokumentov je po njegovem znano, da je Udba zasledovala, prisluškovala in vohunila za svojimi lastnimi državljani v imenu ideološke pravovernosti, ter jih ovajala, zapirala in tudi ubijala. "Bila pa je tudi dobro organizirana gospodarsko-kriminalna združba povezana z mednarodnimi kriminalnimi združbami."
Predsednik države je ob prisegi v državnem zboru prisegel, da bo spoštoval ustavni red, spoštovanje ustavnega reda pa po Janševih besedah pomeni dosledno spoštovanje človekovih pravic oziroma "brezpogojno, vnaprejšnje vrednostno zavračanje" vsega, kar krši človekove pravice, tako na konkretni kot simbolni ravni. Kljub temu pa je predsednik republike z visokim državnim odlikovanjem po Janševih besedah nagradil osebo, "ki je dokazano odgovorna za mednarodne teroristične aktivnosti, za množične kršitve človekovih pravic ter ogrožanje procesov demokratizacije in osamosvojitve".
Predsednik SDS je tudi opozoril, da je odlikovanec predsednika države pred prvimi svobodnimi volitvami leta 1990 "sistematično uničil na tisoče osebnih dosjejev žrtev tajne politične policije in mnoge druge dokumente, zaradi česar imajo mnogi državljani še danes težave pri zbiranju dokazov, potrebnih za rehabilitacijo in popravo krivic. Evidentirani so bili primeri uničevanja arhivov zaporov na Dobu leta 1987 ter v obratih papirnice Vevče in na območju Kočevske reke in Borovca spomladi 1990," je dejal.
Spomnil je, da je Udba pod vodstvom Ertla izvajala grobe posege v svobodo govora in tiska. "Odlikovanje osebe, ki je neposredno odgovorna za preprečevanje svobode izražanja, je zato zavrženo dejanje poveličevanja totalitarizma". Opozoril je tudi, da je Udba sistematično kršila vsako obliko izpovedovanja vere ljudi, na tej osnovi pa "jih je tudi delila" ter jim preprečevala zasedbo odgovornih mest v gospodarstvu in javnih zavodih.
S podelitvijo odlikovanja šefu tovrstne organizacije je po mnenju predlagateljev predsednik neposredno kršil pravico še živih in mrtvih žrtev Udbe do človekovega dostojanstva, ki jo zagotavlja ustava. Odlikovanje po njihovem tudi ruši zaupanje v pravno državo in enakost pred zakonom, je pa tudi v nasprotju z ratificiranimi mednarodnimi akti s področja človekovih pravic.
Kljub nekaterim drugačnim navedbam v javnosti je Janša še opozoril, da pristojni upravni odbor Združenja Sever ni nikoli sprejel predloga za podelitev odlikovanja Ertlu, o njem pa ni razpravljala niti pristojna komisija za priznanja v omenjeni organizaciji. "Gre za zadevo, ki je zrasla v uradu predsednika republike, ali je bila tam uvožena od kod drugod," je še dejal predsednik SDS.
Türk zavrača obtožbe opozicije
Predsednik Türk je na današnji seji DZ, na kateri bodo poslanci odločali, ali ga bodo obtožili pred ustavnim sodiščem, zavrnil vse očitke iz predlagane ustavne obtožbe.
Znova je pojasnil, da je nekdanjemu republiškemu sekretarju za notranje zadeve Tomažu Ertlu, skupaj z Tomažem Časom in Leopoldom Jesenkom, podelil srebrni red za zasluge za izjemno delo in zasluge pri varnosti, obrambi in zaščiti Slovenije v času akcije Sever. "Poudarjam, v času akcije Sever, to je poleti in jeseni leta 1989, ne prej ne pozneje, in torej nikakor za njihovo celotno delovanje pri opravljanju dolžnosti v času pred demokratično preobrazbo Slovenije," je dejal.
Spomnil je, da so omenjena odlikovanja predlagali v združenju Sever, sam pa se je za podelitev odločil po temeljitem premisleku. Kot pravi, je pri tem upošteval zgodovinski pomen akcije Sever, s katero je slovenska milica zavarovala Slovenijo in človekove pravice njenih ljudi pred enim največjih ogrožanj v naši novejši zgodovini.
Türk tudi meni, da je predlog ustavne obtožbe tudi pravno nevzdržen, saj ne vsebuje nobenega argumenta o kršitvi ustave. "Ne zadošča reči, katera ustavna določba naj bi bila domnevno prekršena. Povedati je treba, katera zapoved ali prepoved je bila konkretno prekršena in kako, s katerim dejanjem naj bi to bilo storjeno," opozarja Türk in dodaja, da v predlogu ustavne obtožne ne najdemo nič od tega.
Predsednik je spomnil, da mu predlagatelji očitajo kršenje kar 34 členov ustave. "Že najbolj preprosta logika nam pove, da z enim samim dejanjem tega ni mogoče storiti," še opozarja Türk. Poudarja tudi, da predlagatelji nikjer ne očitajo konkretnega protipravnega dejanja predsedniku republike. "V kolikor so bila očitana dejanja nekoč storjena, so jih storili drugi ljudje, za dejanja katerih aktualni predsednik ne more biti odgovoren," je še dejal.
Poskus naprtiti predsedniku republike odgovornost za taka dejanja je ne le politično, ampak predvsem pravno nevzdržno in je v nasprotju s samim bistvom prava, je še dejal Türk. "Pravo ni sredstvo za politična obračunavanja z zgodovino, ampak sredstvo za urejanje odnosov v današnji družbi," še opozarja predsednik.
Kot pravi, so v obtožbi izrečene hude in popolnoma absurdne obtožbe, saj mu očitajo tudi kazniva dejanja veleizdaje, ki pa jih je mogoče storiti samo osebno in neposredno.
V obrazložitvah teh hudih obtožb pa po Türkovih besedah ni mogoče najti niti indica, kaj šele dokaza, da bi predsednik republike lahko storil ta dejanja. "Indice in dokaze so avtorji nadomestili z golimi trditvami o 'očitnosti' kršitev in s svojimi domišljijskimi konstrukcijami," še dodaja Türk, ki ga predlog spominja na prakso obtoževanj v montiranih procesih nekdanjih totalitarnih držav.
Türk v svojem odgovoru še navaja, da je manipulacija s pravnim institutom ustavne obtožbe predsednika republike za potrebe politične polemike ne le pravno, ampak tudi etično nesprejemljiva. Poleg tega pa je v besedilu in sporočilu predloga za uvedbo ustavne obtožbe še nekaj etično nesprejemljivih vsebin.
Opozarja še, da je trenutni politični prostor politično pregret in poln obtoževanj. "Predlog za uvedbo postopka ustavne obtožbe je eden od vrhuncev sedanje prakse obtoževanja. Nad tem se moramo zamisliti. Kakšna družba postajamo in kam nas peljejo vsa ta groba, zelo pogosto povsem prazna in do absurda prignana obtoževanja," je poslance še nagovoril Türk.
