Mineva leto od izvolitve dr. Danila Türka za predsednika države, a njegova obljuba, dana volivcem, da bo predsednik, ki združuje, čedalje bolj bledi. Zadnji zaplet ob imenovanju in odpoklicu veleposlanikov kaže, da je pozabil na svojo nalogo varuha ustavnosti, saj je čast, da lahko podpisuje odločitve parlamenta in vlade, zamenjal s pravico do absolutnega veta.
Zaradi pomanjkanja prakse z različnimi predsedniki je po prepričanju dr. Mira Cerarja s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani kar težko ocenjevati, ali ima morda dr. Danilo Türk kot predsednik države kljub šibkim formalnim pristojnostim zaradi svoje moralne in politične avtoritete čedalje večji vpliv v političnem prostoru: »Ta njegov vpliv je zagotovo odvisen tudi od tega, ali je glede političnih vrednot na istem ali na nasprotnem 'političnem bregu' z vlado.« Cerar pričakuje,da bo prav zaradi zapletov, ki nastajajo pri oblikovanju vlade, prej ali slej prišlo do točke, ko se bo začelo razpravljati o predsedniški ustavni vlogi: »Njegove z ustavo določene vloge mu seveda ne moremo zmanjšati, saj je že doslej zelo šibka, razen v vojnih razmerah, lahko jo le nekoliko povečamo, pri čemer pa se osebno še vedno ne zavzemam za močnega predsednika države, saj se mi zdi ustreznejši parlamentarni sistem, v katerem je težišče na parlamentu in vladi, ne pa na predsedniku države, kot je to značilno za predsedniške sisteme.«Sicer pa ima, kot dodaja Cerar, slovenski predsednik v primerjavi s predsedniki drugih evropskih držav formalno najšibkejši položaj; poleg reprezentativne funkcije ima pretežno iniciativne in protokolarne naloge. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da ga volivci izvolijo neposredno na volitvah za predsednika države. Takšna neposredna izvolitev je blizu predsedniškemu sistemu, zaradi česar imajo državljani občutek večje pomembnosti predsedniške funkcije. Njen pomen je prav v zadnjem času prišel še bolj do veljave – Türk je pritegnil veliko pozornost javnosti z odlašanjem predloga za imenovanje mandatarja. Na to je v pogovoru opozoril tudi dr. Miro Cerar, ki meni, da bi bil lahko predlog dan že prej, je pa res, kot še dodaja, da je to povezano z dogovori glede bodoče sestave vlade. Dosedanji zaostanek se lahko po njegovem mnenju še vedno nadomesti s hitrejšim imenovanjem ministrov, če pa bi tudi v tem primeru bilo vnovično zavlačevanje, pa lahko po njegovem že trdimo, da so predlogi predsednika države za imenovanje predsednika vlade in ministrov vendarle nekoliko prepočasni.
VEČ V TISKANI IZDAJI
