SDS je na svoji spletni strani objavila dokumente, ki dokazujejo, da je bil predsednik države Danilo Türk obveščen o bombnem napadu v Velikovcu leta 1979, so prepričani v opozicijski stranki. Türk je bil konec sedemdesetih v elitni skupini slovenskih politikov (Milan Kučan, France Popit, Mitja Ribičič, Janez Zemljarič in drugi) ki so prejemali informacije o akciji tedanje Službe državne varnosti, trdijo v SDS, dokumenti, ki jih objavljajo, pa po njihovem ostavljajo na laž trditev predsednika države, da je za akcijo izvedel šele iz medijev. "Kdo poimensko je leta 1979 spadal v tisti krog slovenske politike, ki se je odločil za mednarodni terorizem in kdo vse je za takšno odločitev vedel pred akcijami ter kdo šele po njih?" se sprašujejo v SDS.
Objavljamo izjavo SDS, dokumente pa si lahko ogledate na tej povezavi .Odkriti dokumenti in predsednikovo nespretno izmikanje odpirajo vedno bolj dramatična vprašanja.
Na novinarsko vprašanje, ali je med akterji (teroristične akcije v Velikovcu leta 1979) tudi današnji predsednik republike, je predsednik SDS prejšnjo sredo odgovoril: »Predsednik republike je takrat dejal, da je za omenjeno teroristično akcijo izvedel iz medijev in da tudi danes ne ve nič, razen tistega, kar je izvedel iz medijev. Po tem, kar smo našli v javnem delu arhiva, predsednik laže. On je bil o akciji neposredno obveščan.«
Predsednik države Danilo Türk je 4. 3. 2010 za Radio Slovenija namreč izjavil: »Takrat, ko se je ta dogodek zgodil sem bil osupel, tako kot mnogi drugi ljudje pri nas, nobenih ozadij tega dogodka takrat nisem poznal in tudi mi danes niso znana.« Za nacionalno televizijo pa se je prav tako odzval z izjavo, da je bil o dogodku obveščen zgolj iz medijev in da ne takrat ne danes ne pozna ne ozadij ne podrobnosti dogodka.
Enega od dokumentov, ki nedvoumno dokazujejo, da so g. Türka o ozadjih in podrobnostih dogodka neposredno obveščali, danes objavljamo v prilogi. Original dokumenta se skupaj s prilogami in z nekaterimi drugimi zanimivimi gradivi nahaja v Arhivu RS, kjer se hrani gradivo nekdanjih družbenopolitičnih organizacij (DPO) in ki je slovenski javnosti (vsaj zaenkrat) prosto dostopno.
V prilogi je tudi sklep iz leta 1979, s katerim je takratni predsednik SZDL Mitja Ribičič imenoval g. Danila Türka za predsednika komisije za manjšine in izseljenstvo. Pred tem je bil g. Türk štiri leta sekretar te komisije.
Dopis, s katerim republiški sekretar za mednarodno sodelovanje Jernej Jan pošilja najpomembnejšim republiškim funkcionarjem dokumente o sodnem procesu proti Velikovškima atentatorjema pa je žal eden redkih dokumentov, ki je preživel temeljita čiščenja arhivov pred demokratičnimi spremembami leta 1990.
IZ DOPISA NEDVOUMNO IZHAJA, DA JE BIL DANILO TÜRK LETA 1980 MED DESETIMI NAJPOMEMBNEJŠIMI SLOVENSKIMI POLITIKI, KI SO JIH OBVEŠČALI O PODROBNOSTIH IN OKOLIŠČINAH ATENTATA. POZNAL JIH JE TAKRAT IN POZNA JIH DANES. MOGOČE JE BIL RAVNO TO NAJPOMEMBNEJŠI MOTIV, DA JE PODELIL VISOKO DRŽAVNO ODLIKOVANJE NEKDANJEMU ŠEFU UDBE TOMAŽU ERTLU.
Dopisu so priložene številne priloge. V arhivu ni mogoče ugotoviti, ali so to vse priloge dopisa. So pa zelo zgovorne. Še posebej depeše jugoslovanske ambasade na Dunaju, ki poročajo neposredno iz sojenja udbovskima atentatorjema Blajevi in Vidmarju in kažejo, da je avstrijsko sodišče na podlagi izpovedi Blajeve ter ekspertize njenega lažnega potnega lista, ki pa je bil uradno izdan v Mariboru, natančno ugotovilo, da gre za akcijo Udbe. Kot se ve, je bila Blajeva (registrirana sodelavka SDV, zaposlena na letališču Maribor) kasneje postavljena za šefico brezcarinske prodajalne v okviru Kompasa, kjer je bil šef prej dolgoletni funkcionar jugoslovanske Udbe Egon Conradi. Luka Vidmar, ki je bil ob atentatu uslužbenec SDV, pa je bil po procesu in zamenjavi zaposlen nazaj v Udbo. Vidmar in Blajeva sta bila po obsodbi zamenjana za avstrijskega državljana, ki mu je Udba našla ali podtaknila obremenilni material (slikal naj bi neko letališče in je bil zato obsojen na 9 let), ga aretirala in obtožila vohunstva.
Med prilogami na spletu so tudi trije listi dokumenta SOVA z dne 4.10.2010, s katerim je direktor SOVA Selan kot tajne označil dokumente iz sicer javnega arhiva, ki naj bi ogrozili malodane obstoj Slovenije. Po oceni poznavalcev je ključen dokument pod številko 18, ki predstavlja Informacije Uprave za analitiko za leto 1980. V tej informaciji se Udba seveda ni mogla izogniti atentatu v Velikovcu, ki je bil eden njenih največjih blamaž v zgodovini obstoja. Selan je zaprl za javnost predvsem popis aktov ter popis oseb iz te informacije, ki verjetno vsebuje tudi seznam oseb, ki jih je Udba neposredno obveščala o podrobnostih v zvezi z Velikovško teroristično akcijo. Ali so vsi dokumenti in vsa imena še vedno v arhivu pa je danes vprašanje, kajti direktor Selan jih je 19. oktobra 2010 nezakonito odnesel v svojo pisarno in v arhiv so bili vrnjeni šele čez 20 dni.
Prejšnjo sredo predsednik Türk za razliko od izjav pred letom dni ni več zanikal, da je bil o Velikovškem atentatu obveščan tudi kako drugače kot navadni državljani, torej prek medijev. Namesto tega je izdal presenetljivo sporočilo, »da ni sodeloval in bil vpleten v pripravo atentata«. Tega o njem seveda nihče ni trdil. Jasno je, da je tehnično izpeljala atentat UDBA in ne SZDL. Zato halo?! Ta zadnja izjava predsednika Türka izzveni tako kot v tistem filmu, ko so roparja banke na sodišču obtožili, da je ukradel denar, on pa je na presenečenje vseh v zagovoru zmeden zatrdil, da ni podstavil bombe pred policijsko postajo.
Tu se moramo ponovno vrniti k izjavi Staneta Kavčiča, ki jo je zapisal v svoj Dnevnik že leta 1979 in v kateri je zatrdil, da je Udbo poslala v teroristično akcijo v Velikovec takratna slovenska politika. Poleg nedvoumne ugotovitve, da imamo Slovenci predsednika države, ki je lansko leto lagal svojim državljanom glede svoje obveščenosti o terorističnem dejanju v Velikovcu, se danes postavlja novo, še bolj usodno vprašanje: »Kdo poimensko je leta 1979 spadal v tisti krog slovenske politike, ki se je odločil za mednarodni terorizem in kdo vse je za takšno odločitev vedel pred akcijami ter kdo šele po njih?«