Namigi o tem, da ima pri bombnem napadu v Velikovcu prste vmes Služba državne varnosti, so obstajali, je v pogovoru za Mladino dejal predsednik republike Danilo Türk. Dodaja pa, da tega kot sekretar komisije za manjšinska in izseljenska vprašanja pri SZDL ni mogel preverjati. "In ni bila moja stvar, da take stvari preverjam," pravi.
Vprašanje glede napada v Velikovcu je bilo predmet za pravosodne organe, ne za politično organizacijo, kot je bila Socialistična zveza delovnega ljudstva (SZDL), pravi Türk. "Poleg tega so bile takrat opravljene preiskave in potekali so sodni postopki, o podrobnostih pa nisem bil obveščen in me niso posebej zanimale," dodaja.Kot je pojasnil, so energijo namenjali izključno političnim dejavnostim v zvezi z manjšino. "Takrat so bila glavna vprašanja politična enotnost Slovencev na Koroškem, pogajanja med njimi in avstrijsko vlado, podpora Jugoslavije, mednarodne aktivnosti, ki so jih takrat izvajali v Združenih narodih," je dejal.
Ob teh dogodkih je bila, pravi, "eskalacija dejansko že mimo - v tistem času se je že nakazovala želja Jugoslavije in Avstrije, da poskušata manjšinsko vprašanje voditi v smeri dogovorjenega reševanja".
"Glavni spori so se začeli leta 1972 in vrhunec dosegli leta 1976, ko je bil opravljen popis posebne vrste in sprejet zakon o narodnih skupnostih v Avstriji. Tisto je bilo najbolj konfliktno obdobje, " poudarja Türk. "Takrat so bile različne napetosti. Seveda so bila vmes tudi nasilna dejanja, ampak jih nismo jemali kot del političnega. In če govorite o eksplozijah, je meni ostala najbolj v spominu razstrelitev partizanskega spomenika na Robežu," je dejal.
Na vprašanje, ali ni že čas, da se politika diskreditacij in zmerjanja s komunisti delegitimira, predsednik odgovarja: "Tej politiki je treba reči ne. Dovolj je. Potrebujemo odločen prelom s to navlako našega tranzicijskega obdobja. V to navlako štejem tudi to vrsto politike in druge takšne pojave, na primer to, da imamo že 20 let nerazčiščene orožarske zgodbe."
"To je velika navlaka tranzicijskih zablod, od osamosvojiteljskega zaslugarstva in kronično nerazčiščenih poslov z orožjem do zaničevanja pravosodne oblasti in ciničnega manipuliranja z naivnimi razlagami trga in kapitalizma, kar se najbolj škodljivo izraža v tajkunstvu. Dodajte še potvarjanje bližnje in manj bližnje zgodovine, socialne probleme in po vsej Evropi razširjen občutek negotovosti, pa dobite zelo nevarno politično zmes," opozarja.
Potrebujemo prelom, "odločen prelom s tranzicijskimi zablodami", je prepričan. To po njegovem "seveda ne bo lahko, saj imajo mnogi od teh zablod povsem praktične koristi - politično moč, hitro pridobljeno bogastvo, pomemben, četudi neutemeljen družbeni ugled".
Predsednika SDS Janeza Janšo bi morda še najbolje opisal ameriški izraz za to vrsto politikov - "survivor", kar bi lahko prevedli kot "premetenec", pravi Türk. Strinja se, da je moč Janše odvisna tudi od nemoči levice, a ne izključno. "Spomnite se razpada Demosa in politične usode dr. Jožeta Pučnika," dodaja.