Nasilje v srednjih šolah je prisotno v veliki meri, trpinčenje je že doživela skoraj polovica dijakov, kaže raziskava Dijaške organizacije Slovenije (DOS). Najpogostejše je verbalno nasilje, kar 43 odstotkov dijakov prvih letnikov pa bi sodelovalo pri nasilju nad osebo, ki je ne marajo, je rezultate raziskave danes povzela članica DOS Eva Semič.
Dijaki se po njenih besedah pred nasiljem večkrat branijo verbalno kot fizično, pri čemer se s fizično silo brani četrtina dijakov. Raziskava je pokazala, da se samo 13 odstotkov dijakov z nasiljem še nikoli ni srečalo, zato dijaško organizacijo skrbi, da se povečuje delež dijakov, ki spodbuja nasilje.
Dijaki so v raziskavi kot vzrok za nasilje najpogosteje navedli stres, ljubosumje in posameznikov videz, pravi Semičeva. Največ dijakov, 42 odstotkov, bi se vmešalo v dogajanje, ko se izvaja nasilje posameznika nad posameznikom, 39 odstotkov dijakov nasilje samo opazuje, 16 odstotkov bi se jih za žrtev zavzelo verbalno in 12 odstotkov fizično.
Čeprav bi kar 19 odstotkov učencev v primeru spora med posameznikom na pomoč poklicalo učitelja, se učitelji redko odzovejo, kaže raziskava. 40 odstotkov dijakov prvega letnika in 43 odstotkov dijakov tretjega letnika je namreč navedlo, da učitelj redko pomaga ustaviti nasilje.
Pri vprašanju o bolj primernem načinu preprečevanja nasilja je kot ustrezen ukrep za odslužitev kazni in ne samo izrečena kazen navedlo 37,5 odstotkov dijakov, 21 odstotkov dijakov pa bi kazni dodalo tudi opravičilo in dodatno dejanje v prid žrtvi. Dijaki se namreč, tako Semičeva, nagibajo k alternativnim vzgojnim ukrepom.
Dijaki prvih letnikov se v 57 odstotkih strinjajo s kaznovanjem nasilnežev kot primernim načinom reševanja nasilja, medtem ko 70 odstotkov dijakov tretjih letnikov meni, da to ni primeren način reševanja problemov.
"To bi lahko bila posledica opažanja dijakov, da so nasilneži premalokrat kaznovani," meni Semičeva. 48 odstotkov dijakov je namreč odgovorilo, da redko opažajo, da bi bili nasilneži kaznovani. Kar 48 odstotkov dijakov pa je predlagalo, da bi morali kazni za nasilneže povečati.
Kot je pokazala raziskava, dijaki kot vzrok za nasilje navajajo stresno okolje in tekmovalnost. 44 odstotkov dijakov prvih letnikov in 56 odstotkov dijakov tretjih letnikov je odgovorilo, da se žrtvam nasilja ne nudi dovolj pomoči, vendar si 57 odstotkov dijakov prvega letnika pogovora s svetovalcem tudi ne bi želela.
V dijaški organizaciji menijo, da bi moralo biti več različnih možnosti kaznovanja nasilja, in sicer glede na storjen prestopek. Po njihovem bi se bilo dobro zatekati k alternativnim vzgojnim ukrepom in ne samo k opominom in ukorom, je dejala Semičeva. Kazni bi morale biti po njenem mnenju "rangirane in poučne", pri čemer je kot primer navedla tudi opravljanje dobrih del.
Dijaška organizacija bo rezultate raziskave posredovala tudi pristojnim institucijam, med drugim varuhinji človekovih pravic in ministrstvu za šolstvo in šport.