Trgovine bodo zaprte deset dni v letu, nova pravila glede nedeljskega dela trgovcev

Večina trgovin bo na "glavne" praznike zaprta, na ostale praznike bodo delavci dobili 250 odstotkov višjo urno postavko. Delavec bo lahko delal največ 15 nedelj v letu, a ne več kot dve na mesec, urna postavka bo kot sedaj višja za 100 odstotkov.

Novosti glede organizacije delovnega časa določa aneks h kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine, ki so ga danes podpisali predstavniki delodajalcev in sindikatov v panogi. Kot so povedali na skupni novinarski konferenci v Ljubljani, se bo aneks začel uporabljati s 1. januarjem prihodnje leto.

Aneks bo sicer veljal le v primeru, da ne bo sprejet zakon ali predpis, ki bi neposredno ali posredno posegal v materijo, ki jo opredeljuje aneks, so se dogovorili.

Trgovci delavcev ne bodo smeli razporediti na delo (kar pomeni, da bodo trgovine zaprte) na 1. januar, 8. februar, velikonočno nedeljo in ponedeljek, 1. maj, binkoštno nedeljo, 25. junij, 15. avgust, 1. november in 25. december.

Lahko jih bodo razporedili na 2. januar, 27. april, 2. maj, 31. oktober in 26. december. Bodo pa delavci za delo na praznik upravičeni do dodatka v višini 250 odstotkov urne postavke osnovne plače, medtem ko sedaj ta odvisno od praznika znaša 100 ali 200 odstotkov.

Posamezen delavec bo lahko delal največ dve nedelji v mesecu in največ 15 nedelj v letu. Za to delo bo enako kot sedaj dobil dodatek v višini 100 odstotkov osnovne urne postavke, novo pa je, da ne bo smel dobiti manj kot 5,40 evra bruto na uro.

"To ne pomeni, da bodo trgovine odprte le 15 nedelj v letu," je dejala predsednica Trgovinske zbornice Slovenije Mariča Lah. Trgovci bodo lahko imeli odprto vse nedelje v letu, bodo pa morali imeti dovolj delavcev, da bodo spoštovali omejitve.

Ob nedeljah delodajalci ne bodo smeli razporediti delavcev, ki imajo otroke, mlajše od treh let, nosečnic in mater z do leto dni starim otrokom oz. tistih, ki še dojijo, ter enega od staršev hudo bolnemu otroku ali otroku s telesno ali duševno prizadetostjo, ali tistih, ki živijo sami z otrokom in skrbijo za njegovo vzgojo in varstvo.

Omejitve na praznik in nedeljo ne bodo veljale za družinska podjetja, za bencinske servise in podobne dejavnosti zaradi javnega interesa ter delavce, ki delajo v okviru zaključenega proizvodnega procesa, povezanega s trgovsko dejavnostjo (npr. priprava in izdelava hrane, transport in distribucija, skladiščenje, lekarne).

Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS Ladislav Rožič je izpostavil, da so se dogovorili tudi za sankcije za delodajalce, ki ne bi spoštovali omejitev, in sicer bi morali delavcem plačati 500-odstotni dodatek k osnovni plači.

"Vse to velja pod pogojem, da vlada oz. država z zakonom ali drugimi predpisi neposredno ali posredno ne poseže v katerokoli materijo, ki je napisana v tem aneksu," je poudarila Lahova.

Zato so danes o sklenitvi aneksa seznanili poslanske skupine, predsednika DZ, gospodarskega ministra in predsednika vlade, jim sporočili, da lahko prek socialnega dialoga rešijo vsa ključna vprašanja, ter izrazili upanje, da se vlada za zakon ne bo odločila.

V DZ je predlog novele zakona v trgovini, ki ga je vložil poslanec Andrej Čuš in bi se dotikal tudi obratovanja trgovin ob nedeljah. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v sredo povedal, da so sami pripravljali spremembe tega zakona in da bodo sedaj rešitve vnesli z dopolnili k Čuševemu predlogu, saj da je problematika širša od te, ki so jo uredili v kolektivni pogodbi.

Če bo vlada vztrajala pri zakonu, bodo delavci izgubili vse bonitete, ki jim jih prinaša ta aneks, je dejala Lahova.

Tudi sindikalna stran pričakuje, da bo vlada spoštovala socialni dialog in da se "pred volitvami ne bodo šli politikantstva in ne bodo nabirali puhlih volilnih glasov na podlagi zakona, ki ljudi v bistvu rine v bedo", je dejal Rožič.

Po njegovih besedah ne drži, da bi bile po Čuševem predlogu trgovine ob nedeljah zaprte; 80 odstotkov zaposlenih v dejavnosti bi moralo delati, saj predlog vsebuje kopico izjem, ki bi jih lahko lokalne skupnosti izkoristile in imele trgovine odprte.

Spremembe, ki jih prinaša aneks, bodo po oceni trgovinske zbornice stroške dela pri manjših trgovcih zvišale za do 300.000 evrov, pri velikih pa za do tri milijone evrov na leto, je dejala Lahova. Dodala je, da nihče od članov zbornice ni izrazil bojazni, da bi moral zaradi sprememb odpuščati. Se pa lahko zgodi, da bodo morali dodatno zaposlovati.

V dejavnosti je po podatkih statističnega urada aktivnih več kot 100.000 oseb, po podatkih sindikata je zaposlenih okoli 84.000 oseb. Rožič je povedal, da ima okoli 40 odstotkov zaposlenih plačo blizu minimalne, 3500 pa jih prejema doplačilo, da dosežejo minimalno plačo. "Tega ne bi smelo biti," je dejal in dodal, da jih v prihodnje v socialnem dialogu čakajo pogovori tudi o tem.

Podpisniki kolektivne pogodbe so na sindikalni strani Sindikat delavcev trgovine Slovenije pri ZSSS in Svet gorenjskih sindikatov, na delodajalski pa Trgovinska zbornica Slovenije, Sekcija za trgovino pri ZDS in Podjetniško trgovska zbornica pri GZS.