Po mnenju Ihana je režim, ki sedaj velja glede testiranja klinično racionalen, ker omogoča najbolj racionalno rabo testov za optimalne učinke zdravljenja. Epidemiološko pa tak način "izgublja" veliko okuženih, po kitajskih izkušnjah ostane na ta način prikritih nad 80 odstotkov okužb.
Široko testiranje idealno, a v realnosti ne bi prispevalo k boljši klinični obravnavi bolezni
"Seveda bi v idealnih okoliščinah pri novi epidemiji vsak strokovnjak želel, da bi s testiranjem razčistili vsak sumljiv primer. A v realnosti tako široko testiranje ne bi prispevalo k boljši klinični obravnavi bolezni, bi pa angažiralo bistveno več zdravstvenih delavcev, zaščitne opreme, vstopnih točk, testov, laboratorijskih kapacitet," je za STA dejal Ihan.
Ob tem opozarja, da mnogo tega že zdaj primanjkuje in ko se bo epidemija razširila, bi morali vse skupaj spet prekiniti, če nočemo, da preostali del zdravstva vsaj za silo deluje in ljudje ne začnejo umirati zaradi vnetih slepičev, srčnih zastojev, bolezni jeter, ledvic in vsega, kar potrebuje stalno delovanje zdravstvenega sistema in ni povezano s to epidemijo.
"Slovenski zdravstveni sistem je kadrovsko in materialno tako plitev, brez rezerve (kar se kaže v čakalnih dobah), da si večjega preusmerjanja kadrov in sredstev ne more privoščiti. Po drugi strani evropske države panično kopičijo zdravstveno opremo, posledično pomanjkanje lahko hitro privede do tega, da bo brez gospodarnega ravnanja z opremo, testi in drugim čez nekaj tednov zmanjkalo vsega, tudi ko bo šlo za nujne potrebe," je opozoril.
Ihan poudarja, da če hočemo kot skupnost uspešno prebroditi epidemijo, mora vsak posameznik sodelovati z zdravstvenim sistemom - po eni strani z upoštevanjem socialne osamitve, da preprečimo neobvladljiv razvoj epidemije, in po drugi strani z upoštevanjem navodil v primeru prehladno-vročinske bolezni. "Če se bodo ljudje držali tega, je sedanji sistem testiranja optimalen za zdravje Slovencev v naslednjih dveh mesecih, ki ne bo odvisno le od obvladovanja epidemije, ampak tudi od delovanja zdravstva za vse ostale 'normalne' bolezni," je poudaril.
Zdravstvene delavce je treba testirati pri kakršnem koli simptomu
Priznan imunolog je kot zelo pomembno izpostavil to, da zdravstvene ustanove dejansko delujejo. "Tako je treba storiti vse, da se epidemija ne zanese vanje in da vsakega zdravstvenega delavca, ki bi bil lahko kužen, čim prej odkrijemo in odstranimo z delovnega mesta," je poudaril.
Zato mora biti strategija testiranja zdravstvenih delavcev trdno določena in usmerjena v to, da je bolje testirati preveč kot premalo. Po njegovem mnenju je treba zdravstvene delavce testirati pri kakršnemkoli simptomu, ki bi ustrezal covidu-19. "Žal vemo, da je človek lahko kužen že pred pojavom simptomov. Zato morajo zdravstveni delavci, ki so zdravi, a so imeli tvegan stik, takoj in ves čas začeti nositi zaščitno opremo, kot bi bili kužni, nato pa se po enem tednu testirati," ocenjuje Ihan.
Če pa je bil stik visoko tvegan, mora tudi zdravstveni delavec 14 dni v samoizolacijo in potem za testiranje veljajo enaka pravila, kot za vse druge, predlaga.
Po njegovem mnenju je pri zdravstvenih delavcih nujna vsakodnevna striktna in objektivna kontrola njihovih morebitnih znakov bolezni, saj so "mnogokrat slabo pozorni na lastno zdravje in neredko niti ne opazijo lastnih prehladnih znakov". V trenutnih okoliščinah pa je ta njihova "slepa pega" lahko smrtno nevarna.
En sam zdravstveni delavec, ki ne opazi svojega prehlada in se ne gre takoj testirat, lahko okuži desetine svojih bolnikov in sodelavcev.
Zato bi bilo po Ihanovem mnenju dobro povzeti prakso iz ZDA, kjer si morajo zdravstveni delavci vsakodnevno ob prihodu na delo izmeriti telesno temperaturo in izpolniti formular glede morebitnih znakov bolezni. To poročilo pa mora vsakodnevno pregledati njihov nadrejeni. "Seveda gre v ZDA pri tem tudi za zavarovalniške motive, ampak hkrati pa je to objektivna varovalka pred tem, da bi zdravstveni delavci 'pozabili' na svojo bolezen, kot so vajeni iz časov pred epidemijo," je dejal.
