Specializirano državno tožilstvo je sodno preiskavo konec leta 2014 zahtevalo za dvanajst osumljenih in tri pravne osebe - poleg Cimosa in Cimata se je v preiskavi znašla še družba Sieva. Med sodno preiskavo so postopek proti štirim osumljenim ustavili.
Po poročanju današnjih Primorskih novic je obtožnico proti Krašovcu po navedbah hrvaških medijev vložilo tudi zagrebško tožilstvo, poleg njega pa sta obtožena še hrvaška državljana. Obtožba je povezana s prodajo Cimosove poslovne stavbe v Zagrebu iz leta 2001.
Obtoženi naj bi med leti 2010 in 2012 v imenu mariborskega proizvodnega obrata Cimosa oddali prijavo na razpis za pridobitev evropskih sredstev, s katerimi naj bi kupili novo proizvodno opremo. Sodelovanja pri goljufanju so bili osumljeni tudi njihovi uslužbenci, ki so pripravljali razpisno dokumentacijo, saj so vsi skupaj pristojnim zamolčali, da so zgolj obnovili staro opremo.
S takšnim ravnanjem so predstavnike pristojnega organa za razpolaganje z evropskimi sredstvi zavedli, da so jim ti leta 2012 za nakup opreme povrnili denarna sredstva iz evropskega sklada v višini dobrih 1,97 milijona evrov, čeprav do tega denarja niso bili upravičeni.
Mariborska preiskava je sicer potekala istočasno s preiskavo enakega suma goljufije v Kopru. Koprski kriminalisti so preiskavo zaključili sredi leta 2014 in julija kazensko ovadili 12 ljudi, ki naj bi goljufali ne enak način kot v Mariboru. Hkrati so koprski kriminalisti štiri ljudi ovadili zaradi utemeljenega suma pranja denarja, tri podjetja pa na podlagi zakona o odgovornosti pravnih oseb.
Po informacijah časnika je tožilstvo obtožbo poleg Krašovca vložilo še proti nekdanjemu izvršnemu direktorju Zorku Kendi, nekdanjemu direktorju senožeškega dela Cimosa Janezu Gradišku, še enemu nekdanjemu izvršnemu direktorju Dariu Šiku, nekdanjemu direktorju Cimata Elvisu Ipši ter proti nekdanjemu Cimosovemu prokuristu Vladimirju Bukviču.
Krašovec in njegov zagovornik Branko Gvozdić za Primorske novice nista dajala izjav, Kenda, Gradišek in Šik pa so po navedbah njihovih odvetnikov v preiskavi krivdo zanikali. Po neuradnih informacijah so podobno v preiskavi povedali vsi vodilni v družbah, še piše časnik.
Z goljufijo v Kopru naj bi osumljeni podjetju pridobili dobrih 3,28 milijona evrov protipravne premoženjske koristi oz. so za ta znesek oškodovali slovenski in evropski proračun, denar pa oprali na nezakonit način. Skupaj so državo in EU ogoljufali za več kot 5,25 milijona evrov. Dejanja naj bi se zgodila v času, ko je Cimos vodil Krašovec.