Tožilstvo skuša s pritožbo rešiti primer zoper Jankovića, ki že slavi zmago

Specializirano državno tožilstvo je napovedalo pritožbo na odločitev preiskovalne sodnice, ki je v enem od primerov ugodila predlogu zagovornika Zorana Jankovića ter odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem, poročata Delo in Dnevnik.

Zaradi sumov, da naj bi ljubljanski župan Janković od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi. Policija je kazensko ovadbo tožilstvu podala septembra lani, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo podala aprila letos.

Na blamažo tožilstva je opozorila kar Jankovićeva ekipa, ki se je na županovi spletni strani pohvalila, da je to "že deveta sodba, v kateri je sodišče odločilo v korist Zorana Jankovića".

Jankovićev zagovornik je 25. maja letos vložil predlog za izločitev dokazov, v katerem je zapisal, da se je rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon, iztekel 17. oktobra 2016. Zahteva za preiskavo, ki je bila vložena aprila letos, je tako po navedbah zagovornika vložena več mesecev po poteku zakonskega roka.

Vsi ti dokazi pa so pomembni med drugim tudi v primeru suma jemanja podkupnin iz KPL.

V obravnavani zadevi so vsi dokazi, ki jih je tožilstvo predložilo sodišču ob vložitvi zahteve za preiskavo, pridobljeni v skladu z določili zakona o kazenskem postopku, so zakoniti in zakonito uporabljeni, po poročanju Dela vztrajajo na tožilstvu.

Na tožilstvu so prepričani, da niso zamudili roka za vložitev zahteve za preiskavo, "ker takšnega roka zakon eksplicitno niti ne določa", navaja Dnevnik. Dodali so, da je odločitev preiskovalne sodnice v nasprotju z namenom zakonodajalca, ki "dveletnega roka ni predvidel za primer, ko gre za pridobitev dokazov, na podlagi katerih ima tožilstvo namen nadaljevati kazenski pregon, pač pa le za takrat, ko gre za dokaze, ki zaradi svoje vsebine ne omogočajo začetka ali nadaljevanja kazenskega pregona".

Ob tem so na tožilstvu poudarili, da nikoli niso napovedali zaustavitve postopka in da so s privolitvijo sodišča opravili druga preiskovalna dejanja. Decembra 2015 je tožilstvo denimo dobilo zeleno luč za hišne preiskave na ljubljanski občini. Na tožilstvu menijo, da so s tem kazenski pregon začeli, ker "kazenski pregon pomeni vsakršno aktivnost državnega tožilstva, usmerjeno v pregon storilca kaznivega dejanja". Vendar se preiskovalna sodnica ni strinjala s to razlago. Po njenem mnenju začetek kazenskega pregona ne predstavlja recimo odredba za hišno preiskavo, kazenski pregon se začne "z izjavo državnega tožilca, da zahteva uvedbo preiskave ali pa z vložitvijo obtožnice", piše Dnevnik.