Ali bo Janez Janša obsojen? Po natančnem branju 82 strani obsežnega obtožnega predloga (takega, kot se je znašel na spletu) lahko z gotovostjo rečemo, da ne. Poglejmo nekaj utemeljitev višje državne tožilka Branke Zobec Hrastar.
Predsednik SDS in nekdanji predsednik vlade je po njenem prepričanju storil kaznivo dejanje sprejemanje daril za nezakonito posredovanje. Trdi, da sta »Jože Zagožen in Ivan Janša skupno storila kaznivo dejanje tako, da je Ivan Janša z dejanji odločilno prispeval k njegovi izvršitvi, pri tem pa je Jože Zagožen zase, Ivan Janša za druge sprejel obljubo nagrade, da bi izkoristila svoj vpliv in posredoval, da se opravi uradno dejanje.« Janša je, če sledimo tožilki, skupaj z Zagožnom »spremljal«, bil »obveščen« in »nadzoroval«, da je v postopku oddaje naročila oklepnikov 8 X 8 vključena tudi finska Patria in nato izbran lokalni zastopnik Rotis. Zaradi bojazni, da bi se to zvedelo v javnosti, se Janša kljub večkratnim predlogom vodje prodaje Reija Nittynena ni želel sestati ne z njim in ne z drugimi iz Patrie, bil pa je najmanj po Zagožnu redno seznanjen z dogovori med Zagožnom, Nittynenom in Wolfgangom Riedlom, Zagožen pa je Nittynena, Riedla sam ali po Walterju Wolfu seznanjal z dogovori in navodili Janše.»V času od 10 .8 .2005 do 22 .8 .2005 je Jože Zagožen na neugotovljenem kraju in na neugotovljen način, preko Walterja Wolfa in Hansa Wolfganga Riedla od Reya Nittynena, Ivan Janša pa preko Jožeta Zagožna, in sicer Jože Zagožen najmanj zase, Ivan Janša pa za stranko SDS, sprejela obljubo plačila provizije za prodajo po pogodbi, ki je bila dogovorjena v 4,2 % proviziji za Walterja Wolfa kot poseben bonus, ta je bila vključena 7,5 % proviziji za družbo RHG Riedl … in obračunano od zneska 161.99,00 EUR, čeprav ne Jože Zagožen in niti stranka SDS nista bila upravičena do nobene provizije za prodajo po pogodbi med Patrio in RHG.« To so obtožbe zoper Janšo. Zdaj pa dokazi.
Tožilka prizna, da ne ve za datum, kraj in način storitve kaznivega dejanja. Kljub temu, na primer, zapiše (str. 65), da je 20. 5. 2005 imel Zagožen najprej sestanek z Janšo, nato pa še s Krkovičem in da zato utemeljeno sklepa, »glede na vsa ugotovljena dejstva in zbrane dokaze«, da je Zagožen Janšo seznanil s ponudbo Patrie, ta pa »mu je dal navodila, kako naj pelje pogovore s finskim podjetjem«. Kako tožilka ve, kaj sta se pogovarjala Janša in Zagožen? Ne ve, le sklepa, ker se je Zagožen nato sestal s Krkovičem, ki je bil eden od »Zagožnove organizacije«. Je to kakšen dokaz? Je dokaz, da je bil Zagožen v stiku z Janšo in Patrio že to, da je imel njegovo telefonsko številko? Tudi kronska priča tožilstva Reijo Nittynen je na zaslišanjih dejal, da so vedeli, da bo verjetno del svetovalnih honorarjev po Wolfu izplačanih stranki SDS, a je dodal, da to temelji samo na pogovorih z Riedlom. Je tudi to dokaz, ki bi lahko na sodišču obremenil Janšo?
V Zagožnovi koledarski beležnici je bil 19. 7. 2005 zapisan sestanek z Janšo. Tožilka o tem sestanku ne ve povedati nič. Mladina pa je prinesla podatek, da je tri dni pozneje avstrijski posrednik Riedl pisal na Finsko: »Wolf ima obljubo PM in dr. Z., da bosta podprla samo njih.« Pri tem »PM« označuje Janšo, »dr. Z« pa Zagožna. Šlo naj bi za posredni dokaz, ki naj ga utemeljuje sosledje dogodkov.
Tožilka ve, da je Zagožen Janšo seznanil z obljubo o proviziji. Le kako? Ker je Riedl v elektronskem sporočilu Nittynenu zapisal, da je Zagožen v imenu svojega šefa, torej Janše, spraševal za natančno vsoto, od katere bodo obračunani odstotki. Logika tožilke: »V kolikor ne bi bil seznanjen z obljubljeno provizijo, tudi ne bi mogel spraševati, od katerega zneska bo provizija nakazana.« Težava te sicer enostavne logike je v nedokazani domnevi. Drugače rečeno, najprej mora dokazati, da je Janša sploh spraševal za podkupnino, za kar pa nima nobenega materialnega dokaza, ampak le Riedlovo pisanje.
Kaj pa podkupovanje stranke? Ivan Črnkovič, direktor Rotisa, je v računalniku 3. 9. 2005 zapisal predvideno delitev profita: »JZ+TK+IC+stranka.« Kaj je mišljeno s stranko, o tem tožilka ne dvomi. Zanjo je to stranka SDS. Znano je, da je Črnkovič že pojasnjeval, da v tem primeru to ne pomeni politična stranka, ampak »moja stranka, s katero bom posel storil.« A tožilka gre hitro svojemu cilju nasproti. Zanjo je to dokaz, da je takoj po srečanju pri Zagožnu na sedežu HSE, 1. 9. 2005, »predsednik SDS Janša« (njen izraz) uporabil svoj vpliv za to, da bi lahko Patria sodelovala v postopku oddaje javnega naročila in izbrala Rotis kot lokalnega zastopnika.
Kaže, da se je tožilki Branki Zobec Hrastar mudilo, saj drugače ne bi bilo, vsaj v dostopni verziji, v obtožnem predlogu toliko napak, ki včasih celo onemogočajo razumevanje besedila.