Ministrstvo za kulturo je predloge sprememb medijske zakonodaje na e-demokraciji objavilo 9. julija. V javni razpravi so bili največ kritik deležni predlog drugačnega razdeljevanja rtv-prispevka, po katerem bi tri odstotke zbranega prispevka namenili za STA in pet odstotkov za uresničevanje javnega interesa na področju medijev, izločitev dejavnosti oddajnikov in zvez iz RTVS, vzpostavitev sklada za financiranje televizijske produkcije in predlog, da bi imenovanje nadzornikov STA prenesli z državnega zbora na vlado.
"Nekateri so vlado obtoževali, da gre za oblastni prevzem tiskovne agencije. A rešitev je mišljena izključno za racionalizacijo medijske hiše. Od zdaj bo namreč potrjevanje nadzornikov izenačeno s potrjevanjem nadzornikov državnih družb pod dežnikom državnih gospodarskih družb SDH," so v današnjem odgovoru zapisali na ministrstvu. Spomnili so, da je nekoč STA že bil, ne le pod neposrednim nadzorom vlade, ampak celo vladna služba, in to kot del urad vlade za komuniciranje.
Podobno rešitev imajo po navedbah ministrstva tudi nekatere druge države članice Evropske unije, spet druge gredo v povsem drugo smer in so državne tiskovne agencije povsem privatizirale. "Mi smo skušali najti neko vmesno pot. Tudi, ko je nadzornike potrjeval državni zbor, je bil vpliv politike neizbežen, saj je konec koncev državni zbor sestavljen iz političnih strank, največ glasov pa imajo stranke koalicije," so dodali.
Na ministrstvu so spomnili, da je podoben predlog razdeljevanja rtv-prispevka vlada uzakonila leta 2001 s takratnim 82. členom zakona o medijih. "Zakon ni preživel ustavne presoje. Ustavno sodišče je podalo očitke, da niso ocenili, ali bi zmanjšanje rtv-prispevka poseglo tudi v finančno samostojnost RTVS," piše v odgovoru kulturnim organizacijam.
Zakon je zato ustavno sodišče v tistem delu razveljavilo. "In tudi trenutni predlog osnutka zakona bi, če ne bomo sposobni dokazati, da ne bo posegal v finančno samostojnost javnega zavoda. Če bi morala RTVS odpuščati, bi to na sodišču zlahka prikazala kot poseg v finančno samostojnost," so ocenili na ministrstvu.
Dodali so, da z novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah sproščajo določene omejitve, ki RTVS ne omogočajo, da bi se enakovredno boril na oglaševalskem trgu. "Omogočili jim bomo namreč večjo minutažo oglasov na uro predvajanja, kar bo RTVS omogočilo 11 milijonov evrov več zaslužka na leto. To bo povsem nadomestilo izpad deleža, ki ga bo RTVS morala nameniti STA in drugim medijem," menijo.
V zvezi s predlogom financiranja televizijske produkcije so pojasnili, da operaterji že zdaj plačujejo komercialnim ponudnikom vsebin, saj imajo njihove kanale v obveznih programskih vsebinah. Potrošniku tako ni omogočeno, da se odloči za paket, ki ne bi vseboval programov posameznega ponudnika. Vizija zakona je po navedba ministrstva "torej ta, da bi se ta sredstva, ki jih zdaj operaterji že plačujejo komercialnim ponudnikom, plačevali v sklad izvirne slovenske televizijske produkcije.
"Vlada sama ni desna vlada, ampak desnosredinska, z dvema močnima levima partnerjema, ki se morata prav tako strinjati s kakršnokoli spremembo," so še zapisali na ministrstvu za kulturo.
Sicer je okoli 30 kulturnih organizacij v ponedeljek v skupnem javnem dopisu na ministra za kulturo Vaska Simonitija naslovilo sedem nujnih zahtev, ki naj jih minister izpolni, sicer ga pozivajo, naj odstopi. Peta zahteva je, naj Simoniti umakne predloge sprememb medijske zakonodaje ter v skladu s priporočili in predlogi večine strokovne in zainteresirane javnosti pripravi novega.