Tone Krkovič zaradi protizakonitega procesa Patria od države zahteva 600 tisoč evrov odškodnine

Upokojeni brigadir Tone Krkovič je zoper državo zaradi nezakonitega kazenskega postopka in odvzema svobode v procesu Patria vložil odškodninsko tožbo v višini 600 tisoč evrov. Zadeva Patria se je formalno v javnosti začela prvega septembra 2008 z oddajo Resnica o Patrii na finski javni televiziji. Njen zaključek pa je bil 10. februarja letos, ko je vrhovno sodišče odločilo, da je kazenski pregon (v fazi ponovljenega sojenja) zastaral. Brigadir Krkovič je bil v zvezi z nakupom oklepnikov protizakonito obsojen za kaznivo dejanje sprejema (obljube) nagrade in sicer na kazen eno leto in deset mesecev zapora in stransko denarno kazen v višini 37 tisoč evrov. Skupaj je v zaporu na Dobu preživel 294 dni. Vso dokler ni ustavno sodišče 23. aprila 2015 razveljavilo sodbe okrajnega, višjega in vrhovnega sodišča in zadevo vrnilo v odločanje okrajnemu sodišču v Ljubljani, z navodilom, da se primer dodeli drugemu sodniku. Šele tedaj so se vrata zapora za Krkoviča spet odprla.

Kot je ugotovilo ustavno sodišče, so sodniki v zadevi Patria (poleg brigadirja sta bila protizakonito obsojena še predsednik SDS Janez Janša in podjetnik Ivan Črnkovič) grobo kršili ustavno načelo zakonitosti in pravico do nepristranskega sojenja. V obtožnem aktu zoper omenjene obsojence kazniva dejanja sploh niso bila konkretizirana.

V svojem zahtevku za odškodnino v višini 600 tisoč evrov Krkovič poudarja, da je bil proces Patria močno politično naklepno motiviran. Ni šlo za nobeno napako, opozarja eden najbolj izpostavljenih slovenskih osamosvojiteljev, ključen za obrambo domovine v letih 1990 in 1991. Trditev, da je šlo zgolj za napako, je, kot pravi, skrajno zavrženo in skregano z vsakršno pravno logiko. Dejansko je šlo za grozljivo politično zlorabo sodne veje oblasti.

Pred vložitvijo tožbe je skušal s pravobranilstvom skleniti sporazum o obstoju, vrsti in višini škode, toda do tega ni prišlo. Ponudili so mu zgolj 35.280 evrov enotne odškodnine, kar zanj ni bilo sprejemljivo in je ponudbo zavrnil.

V tožbi opozarja, da je na podlagi nezakonite obsodbe v zaporu preživel več kot deset mesecev, pri čemer so bili stiki s svojci zelo omejeni. Vsa leta tega procesa je bil tarča usklajenega medijskega linča, o njem so poročali obtožujoče. Na ministrstvu za obrambo, kjer je bil pred upokojitvijo leta 2014 zaposlen v Verifikacijskem centru Slovenske vojske, so mu med procesom obrnili hrbet. V tožbi je zapisal, da je šlo za razgradnjo njegove profesionalne in osebnostne integritete, trpel je hude duševne bolečine. Marsikdo je do njega pristopil, ga žalil, mu celo grozil s smrtjo, ali grozil njegovi družini, zaradi česar je bil v strahu zase in za svojo družino. Neprestano je mislil na najbližje- kdo jih bo zaščitil pred verbalnimi ali morebitnimi fizičnimi napadi. Vse to je pri njem vzbujalo strah, skrb, nemir, žalost. Povzročalo mu je stisko in tesnobna občutenja, ki so se odražala v nespečnosti in nočnih morah. Potrtost ga je spremljala vsak dan. Še danes čuti stisko in tesnobo, pri delu javnosti je trajno stigmatiziran kot storilec kaznivega dejanja, čeprav je bil ves proces protizakonit. V nekaterih medijih ga še naprej prikazujejo kot verjetnega storilca. Celo premier Miro Cerar je govoril, da »bo vprašanje o tej zadevi (krivdi) ostalo neodgovorjeno«.

Kot piše Krkovič, je ob procesu trpel nepopravljive okvare zdravja, pred tem procesom pa je bil telesno in psihično zdrav. Predvsem je utrpel nepopravljive okvare lokomotornega sistema.

Odškodninski zahtevek gre iz naslova nepremoženjske škode, zaradi nezakonitega vodenja kazenskega postopka, neupravičene obsodbe in neutemeljenega prestajanja zaporne kazni.