"Poročanje o novi stranki na pomladni strani, ne da bi kdor koli koga kaj vprašal, vidim predvsem v funkciji mehkega umeščanja spet nove satelitske stranke na tranzicijski levici, potem ko so se iztrošile in kompromitirale LDS, PS ...," je za STA pojasnil predstavnik Civilne družbe za pravično Slovenijo Jože Možina, ki so ga nekateri mediji največkrat omenjali kot možnega vodjo nove stranke.
V omenjenem združenju sicer sodeluje 41 različnih civilno-družbenih gibanj, med drugim Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, ki jo vodi Aleš Primc. Ta je za STA zatrdil, da o ustanavljanju nove stranke iz civilne družbe ne ve nič. Tudi Mitja Štular iz omenjene civilne družbe je v torek za POP TV zatrdil, da je o politični stranki trenutno še prezgodaj govoriti. Opozoril pa je na potrebo po pazljivosti volivcev, da bo tisto, kar bo predstavljeno kot alternativa, v resnici nekaj novega in ne zgolj "staro v novi preobleki".
Mediji so pred tem poročali tudi o možni novi stranki na levici, ki naj bi nastala iz Iniciative zdravnikov in naj bi jo vodil nekdanji predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. Ta je v ponedeljek za STA sicer potrdil navedbe Dela, da potekajo pogovori o morebitni ustanovitvi stranke, a poudaril, da še ni dogovorjeno, ali bi šli dejansko v novo stranko ali kakšno drugo obliko združevanja. Tudi Danijel Bešič Loredan iz Iniciative zdravnikov je dejal, da je o kakšni stranki še prezgodaj govoriti.
Uspeh stranke tako na eni kot na drugi strani odvisen od konstelacije sil in od tega, koliko bi se stranka res uspela prikazati kot nekaj novega, je za STA dejal politični analitik Matevž Tomšič. Če špekulira, bi tako denimo neka stranka, ki bi jo ustanovil krog okoli nekdanjega ministra za finance in nekdanjega člana DL Janeza Šušteršiča, dejansko pomenila nekaj novega, medtem ko pri Šoltesovi stranki, če sklepa na podlagi njegovih stališč, Tomšič ne vidi nič novega.
Ob tem pa je po njegovi oceni težko dajati povsem jasne napovedi o potencialu neke nove stranke preden se ve, kakšen program naj bi imela. Sama informacija o stranki na levici in o Šoltesu kot njenem vodji pa zanj ni presenečenje.
"Šoltes zatrjuje, da bo stranka neideološka, ampak je tukaj jasno, da bo to stranka levega pola," je povedal Tomšič in dodal, da ima Šoltes jasen politični pedigre. Morebitni uspeh njegove stranke na volitvah pa bo odvisen predvsem od tega, koliko bo Šoltes uspel prikriti to svojo politično pripadnost, meni Tomšič.
Podobno je tudi novinar in urednik v Delu Ali Žerdin za STA povedal, da so napovedi o uspehu te nove stranke zelo nehvaležne. Spomnil je na obdobje nastajanja stranke TRS, ki ji je ob prvi meritvi javnega mnenja kazalo "fenomenalno dobro", nato pa da je ta podpora splahnela. Opozoril je še, da je znotraj političnega spektra po javnomnenjskih analizah sodeč nastal relativno velik vakuum, ko zelo pomemben del ljudi, ki je pripravljen voliti, nima stranke, ki bi jo podprl.
Na vprašanje, ali bi te glasove lahko pobrala morebitna Šoltesova stranka, je Žerdin odgovoril, da mora Šoltes najprej povedati, kaj želi doseči. "Dejstvo, da je vodil računsko sodišče in da igra bas kitaro, mene kot volivca še ne prepriča in verjetno tudi drugih ne," je pojasnil. Kot je dodal, pa bi bile možnosti za uspeh takšne stranke večje, če se bo Šoltes z verodostojnostjo zavzemal za določene družbene vrednote in pokazal, da premore določeno znanje, s katerim bi te vrednote tudi uveljavil.
Za razliko od dogajanja na levici pa so poročanja o novi stranki na desnici, tako Tomšič, neoprijemljiva in meglena. "Malo me navdaja vtis, da gre dejansko za medijski spin in se poskuša stvari uravnotežiti, češ če se nekaj dogaja na levici, se mora tudi na desnici," je pojasnil.
Hegemon desnega dela političnega spektra je nedvomno SDS, pa izpostavlja Žerdin. Z izjemo SLS in NSi so bile ostale politične pobude, ki so nastajale na tej strani, precej nepredvidljive. Lahko pa bi se pojavil "kakšen nov demagoški politik, z izrazitim populističnim programom, morda nekoliko bolj programsko konsistenten, kot je bil Zmago Jelinčič, ki bi potem nagovarjal tisti del volilnega telesa, ki je bolj izrazito nacionalističen od tega, kar so volivci SLS ali NSi", je dejal.
Ob tem je Žerdin opozoril, da Sloveniji manjka stranka z "nekaj več povezovalnega talenta" in meni, da se v državi dogaja družbeni razcep, ki je "zasidran mnogo globlje v družbeno tkivo" kot zgolj na ravni političnih elit. Takšno stranko bi se sicer dalo ustanoviti, dodaja Žerdin, vendar je težava v tem, da se jo precej hitro lahko tudi "storperdira in diskreditira", s čimer se ukvarja "marsikdo na slovenski politični sceni".