Tomčeva o pranju denarja v NLB obvestila Dijsselbloema, ki se slovenski zgodbi čudi

Objavljamo sporočilo Tomčeve:

Romana Tomc: Šef Evroskupine Dijsselbloem bi o pranju denarja obvestil tudi parlament

Evropska poslanka Romana Tomc se je včeraj udeležila srečanja odbora za preiskovanje davčnih utaj in nepravilnosti s finančnimi ministri nekaterih držav članic Evropske unije. Finančni ministri Nemčije, Nizozemske, Italije in Irske so predstavili ukrepe, ki so jih njihove države izvedle v okviru boja proti pranju denarja in financiranju terorizma, ter posledice, ki so jih ti prinesli za njihove finančne sisteme.

Strinjali so se, da so ukrepi, ki jih je Evropska unija sprejela od izbruha afere Panama Papers, pozitivno vplivali na finančno stanje v njihovih državah. Razkrivanje informacij in poglobljeno sodelovanje med ustreznimi organi, sta glavna koraka na poti k preprečevanju in hitremu odkrivanju nepravilnosti.

"Nadzor in ukrepanje v primeru nepravilnosti sta v rokah za to pristojnih nacionalnih institucij. A več kot očitno postaja, da so te v nekaterih primerih popolnoma zatajile", je v sklopu razprave poudarila evropska poslanka Romana Tomc. Očiten primer tega je Slovenija in afera Nove ljubljanske banke. Pristojne institucije in odgovorni so vedeli za sporno dogajanje v največji državni banki, a niso reagirale. Zadevo so želeli pomesti pod preprogo, dokler ni preiskovalna komisija državnega zbora odkrila, da je bilo v letu 2010 preko NLB opranih skoraj milijarda evrov nakazil iranske državne banke, v času, ko je za to državo veljal embargo.

Nadaljevala je: "Kako bi vi, kot finančni minister ukrepali v primeru, če bi izvedeli, da se v vaši največji državni banki dogajajo zelo sumljive stvari in da je po vsej verjetnosti prišlo do pranja denarja?"

Rdeča nit vseh odgovorov je bila, da bi, kot finančni ministri, zadevo vzeli zelo resno in jo seveda predali v reševanje organom, ki se na nacionalni ravni s tem ukvarjajo, tudi policiji, celo državnemu zboru. Finančni minister Nizozemske, Jeroen Dijsselbloem, tudi predsednik Evroskupine, je bil nad vprašanjem še posebej začuden in je takoj zaslutil, da je bilo le to postavljeno s posebnim namenom, o čemer se je v nadaljevanju tudi pozanimal. Po njegovih besedah do takšnih zlorab ne bi smelo prihajati, če bi bil nadzor učinkovit. Še posebej pa je to nesprejemljivo za banko v državni lasti, kjer ima tudi finančni minister veliko odgovornost.  

V neformalnem pogovoru po koncu srečanja je dodal, da ga zelo čudi, da institucije v Sloveniji niso reagirale, še posebej če so bile o tem obveščene. Tudi državni vrh bi moral ukrepati v okviru svojih pristojnosti. Zaključil je: "Kot finančni ministri nismo zadolženi za pregon kriminala, za to ima vsaka države svoje institucije. Vendar nas to ne razrešuje odgovornosti, da o tem ne poročamo in prijavimo takšnih sumov ustreznim institucijam. Seveda se pričakuje, da te nato ukrepajo."