V večini koalicijskih poslanskih skupin poudarjajo, da očitki SDS na račun kandidata za predsednika vrhovnega sodišča Branka Masleše na njihovo odločitev o tem, ali ga bodo podprli, ne bodo vplivali. Opozicija je zadržana. Z ministrstva za pravosodje pa so sporočili, da pravosodni minister Aleš Zalar zadeve za zdaj ne bo komentiral.
"Dokler minister za pravosodje ne bo sprejel odločitve o kandidaturi za predsednika vrhovnega sodišča, ne bo dajal nobenih izjav glede kandidature," so sporočili z ministrstva.Sodni svet je pri imenovanju Maleše v trajni sodniški mandat poznal minulo delo sodnika, pravijo v SD in dodajajo, da jim pojasnila, ki jih je dal Masleša, zadoščajo. "Obtožbe, ki jih navaja največja opozicijska stranka in jih je kandidat zanikal, pa v primeru, da bo minister posredoval predlog v državni zbor, na našo odločitev ne bodo vplivale," še dodajajo.
V Zaresu pravijo, da bi morala SDS svoje pomisleke nasloviti na sodni svet ter vrhovno sodišče, "oba omenjena organa sta namreč podprla g. Maslešo kot kandidata za predsednika vrhovnega sodišča". "Ker tega niso storili, je pismo razumeti kot še eno v seriji blatenj ljudi, ki niso po volji SDS, v tujini," poudarjajo v Zaresu. Napovedujejo, da bodo Maslešo podprli, saj menijo, da "je strokovna opredelitev dveh sodnih organov pomembnejša od političnega pritiska ene od političnih strank".
V LDS pa se do kandidata še ne morejo opredeljevati, saj predlog še ni vložen v državni zbor. Sprašujejo pa se, zakaj največja opozicijska stranka poskuša na postopek izbire predsednika vrhovnega sodišča vplivati z naslavljanjem pisem na veleposlaništva tujih držav. "V SDS očitno upajo na njihovo pomoč pri izbiri predsednika našega vrhovnega sodišča," menijo v LDS in dodajajo, da v SDS priznavajo samostojnost in suverenost Slovenije le takrat, ko imajo državnozborsko večino, sicer pa so "pripravljeni našo suverenost začasno suspendirati".
"Sodnike smo in bomo imenovali v slovenskem parlamentu in ne tujih ustanovah, pa če je to opozicijskemu voditelju všeč ali ne," so zapisali. SDS zato pozivajo, "naj nehajo vznemirjati diplomatska predstavništva v Sloveniji ter naj prenehajo z blatenjem naše države v tujini. To ne škodi samo SDS, temveč vsej državi."
Poslanec SLS Gvido Kres poudarja, da je v času, ko se slovenski sodni sistem sooča z vedno večjo neučinkovitostjo pri zagotavljanju enakosti pred zakonom, ko se vzpostavljata dva pravni državi - ena za malega človeka ter druga za elite z debelimi denarnicami in vplivnimi zvezami tudi v sodstvu, "zelo pomembno in ključno, da položaj predsednika vrhovnega sodišča zasede oseba, ki ima veliko strokovnih kompetenc, je brez afer in uživa predvsem široko zaupanje javnosti".
Po besedah vodje poslanske skupine SNS Zmaga Jelinčiča pa Masleša vzbuja toliko razburjenja v politični in tudi strokovni javnosti, da zadeva še ni čisto končana. "Bomo videli, kaj se bo s tem zgodilo in kakšna bo klima v koaliciji oz. v sodnem svetu, kajti lahko se še zgodi, da ta predlog umaknejo," meni Jelinčič.
V SNS tako podpore Masleši ne bodo komentirali, dokler ne bo zadeva jasna, a kljub temu meni, da bi bilo morda najbolje, če bi Masleša sam odstopil od kandidature.
V SDS so na "tujo javnost" naslovili javno pismo, v katerem opozarjajo na domnevno spornost Masleše. Očitajo mu, da je med drugim glasoval v prid zadnje izrečene smrtne kazni v času bivšega režima in da je v tistem času legaliziral umore na meji z Italijo ter da naj bi aktivno nasprotoval slovenski osamosvojitvi.
Masleša je omenjene očitke označil za neutemeljene in neresnične, razen kar se tiče izreka smrtne kazni. Glede slednjega pa je pojasnil, da je šlo za kazenski postopek petkratnega umora iz zgodnjih osemdesetih let, smrtno kazen pa je izrekel petčlanski senat, ki mu je sam predsedoval, v pritožbenem postopku pa je bila smrtna kazen spremenjena v dvajsetletno zaporno kazen.