To so predlogi vlade za pokojninsko reformo: kaj bi vplivalo na višino pokojnine

Starostni pogoj pri tistih s 40 leti pokojninske dobe naj bi bil leta 2035 62 let, z manj dobe pa 67 let

Po veljavni zakonodaji se je mogoče starostno upokojiti s 40 leti pokojninske dobe brez dokupa, torej s 40 leti dela, in 60 leti starosti. To je bila za sindikate leta 2012, ko se je pripravljala zdaj veljavna reforma, zahteva, od katere niso bili pripravljeni odstopiti. A zdaj vlada poudarja, da ima Slovenija eno najnižjih dejanskih upokojitvenih starosti v državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Ženske tako v povprečju dejansko odhajajo v pokoj pri starosti 61 let in osem mesecev, moški pa pri starosti 62 let in devet mesecev, je opomnila.

Glede na to predlaga postopen dvig zakonsko določene starostne meje. Za zavarovance s 40 leti pokojninske dobe bi se v obdobju od leta 2028 do leta 2035 vsako leto dvignila za tri mesece, torej postopno na 62 let. Za zavarovance z manj pokojninske dobe pa bi se dvignila na 67 let. Daljše prehodno obdobje bi po mnenju vlade pripomoglo k temu, da bi državljanke in državljani lažje sprejemali spremembe, še zlasti tisti, ki so v obdobju pred upokojitvijo.

Starostni pogoj za vdovsko pokojnino bi se po izhodiščih zvišal na 60 let. Nižanje starostne meje denimo zaradi skrbi za otroka v prvem letu njegove starosti, ki jo dopušča veljavna zakonodaja, pa bo predmet razprave, napovedujejo.

Pri usklajevanju pokojnin bo imela večjo težo rast cen življenjskih potrebščin

V pokojninskem sistemu je po pojasnilu vlade večina sprememb, ki vplivajo na višino pokojnin, potem ko so te že odmerjene, pogojena z zakonsko določenim načinom usklajevanja. Z njim se namreč ohranja realna vrednost pokojnin v daljšem obdobju. Hkrati usklajevanje pokojnin pomembno vpliva na višino sredstev, ki jih je treba iz državnega proračuna nameniti za izravnavo med prihodki in odhodki v pokojninski blagajni. Pri načrtovanju sprememb je treba zato po njenem opozorilu upoštevati oba vidika.

Pri usklajevanju pokojnin, kjer zdaj v 60 odstotkih upoštevajo rast plač in v 40 odstotkih rast cen življenjskih potrebščin, bi postopno bolj upoštevala rast cen življenjskih potrebščin, manj pa rast plač.

V formuli za usklajevanje bi delež rasti plač vsaki dve leti znižala za deset odstotnih točk, dokler v letu 2033 ne bi dosegel 20 odstotkov. Delež rasti cen življenjskih potrebščin bi se medtem na enak način zviševal, dokler v letu 2033 ne bi znašal 80 odstotkov.

Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove bi sčasoma podaljšali na 40 let

Referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove, ki po veljavni zakonodaji vključuje katerihkoli najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja, bi se po izhodiščih od leta 2028 sčasoma podaljševalo na 40 (najboljših) let. Pri tem bi izločili pet najslabših let, ki so lahko katerakoli, ne pa nujno zaporedna.

Daljše referenčno obdobje bi po mnenju vlade omogočilo, da bi višina pokojnine bolj odražala višino vplačanih prispevkov v aktivni dobi. V pokojninsko osnovo bi se tako upoštevali vsi dohodki, na podlagi katerih je bila oseba zavarovana in od katerih so bili plačani prispevki. Na tak način bi tudi z vidika zavarovanca želela uresničiti načelo, po katerem šteje vsako delo.

Ker daljše referenčno obdobje v splošnem pomeni nižjo povprečno osnovo za odmero pokojnine, želi vlada to nadoknaditi z dvigom odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove. Za 40 let pokojninske dobe zdaj znaša 63,5 odstotka, od leta 2028 pa bi se postopoma zviševal za 0,25 odstotne točke in v ciljnem letu 2035 dosegel 65,5 odstotka.