To pomeni, da bo stekel postopek sojenja na glavni obravnavi. Pri tem je odvetnik Podobnik v svojem mnenju za naš tednik poudaril, da ni zastopnik nobene od strank v tem konkretnem postopku in mu je primer znan le iz medijev.
Na splošno pa lahko reče, da je za kaznivo dejanje uboja, tudi tistega, storjenega v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, potreben naklep. Brez tega ne more biti krivde za uboj. Ena od taktik obrambe v takšnih primerih je lahko, da je vprašanje vsebina obdolženčevega naklepa.
Drugače rečeno – obramba poskuša dokazati, da obdolženi ni imel v naklepu povzročitve smrti, pač pa morda zgolj povzročitev telesne poškodbe, katere posledica je bila smrt, kar je za obdolženca bolj ugodna pravna kvalifikacija dejanja.
Kazenski zakonik r pozna tudi kaznivo dejanje uboja na mah, za katerega gre, če je žrtev storilca z napadom ali hudimi žalitvami močno razdražila, izzvala. Če se pojavi dvom o obdolženčevi prištevnosti, sodišče najprej ugotavlja to dejstvo – ali je bil obdolženi prišteven, ali je bila njegova prištevnost kakorkoli zmanjšana, ali pa prištevnosti v času storitve dejanja pri obdolžencu ni bilo.
Slednje namreč izključuje krivdo. Vprašanje prištevnosti sodišče razčiščuje s pomočjo sodnega izvedenca psihiatrične stroke, katerega bistvena naloga je opredeliti se do vprašanja, ali je obdolženi ob storitvi kaznivega dejanja mogel razumeti pomen svojega dejanja in ga imeti v oblasti.
Včasih se zgodi, da si izvedenska mnenja po vsebini nasprotujejo, morda celo glede ključnih ugotovitev. V tem primeru je naloga sodišča težja, saj mora razčistiti vzroke za razlike v mnenjih in se v končni fazi tudi odločiti, katero mnenje sprejema.
Kot eno od taktik obrambe je Podobnik omenil zagovor, da je bilo dejanje storjeno v silobranu, saj to izključuje kaznivost.
To stori glede na oceno ustreznosti in prepričljivosti pojasnil posameznega izvedenca za bistvene dileme ter glede na vse druge ugotovitve v dokaznem postopku. Ob ugotovljeni prištevnosti ali bistveno zmanjšani prištevnosti se včasih (če je to sporno) sodišče ukvarja še z vsebino obdolženčevega naklepa, saj lahko to vpliva na pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja in posledično tudi na vrsto in višino kazenske sankcije.
Kot eno od taktik obrambe je Podobnik omenil zagovor, da je bilo dejanje storjeno v silobranu, saj to izključuje kaznivost. Lahko gre tudi za prekoračeni silobran, ki omogoča milejše kaznovanje obdolženca, v nekaterih primerih pa se mu kazen lahko odpusti.
Sodišče na vprašanje, ali je v konkretnem primeru šlo za silobran, lahko odgovori šele potem, ko natančno ugotovi dejansko stanje in razčisti vse okoliščine dejanja. Včasih to ni najbolj enostavno, sploh v primerih, ko sta bila obdolženi in oškodovanec sama.
Ne glede na to pa se sodišče ne opira zgolj na izpovedbe udeleženih, temveč resničnost njihovih izpovedb preverja tudi z izvedbo drugih dokazov – na primer z mnenji izvedencev o poteku dogodkov glede na dokaze, najdene na kraju dejanja. Obramba si seveda prizadeva za ugotovitev tistih okoliščin, ki so na kakršenkoli način ugodne za obdolženca.
Glede morebitne izključitve javnosti z glavne obravnave Podobnik poudarja, da gre za odločitev sodnika oziroma sodnega senata. Izključitev javnosti lahko predlagajo stranke (tožilstvo in obramba), sme pa senat javnost izključiti tudi po uradni dolžnosti, in sicer iz razlogov, ki jih zakon predvideva – če je to potrebno zaradi varovanja tajnosti, varstva javnega reda, morale, varstva osebnega ali družinskega življenja obdolženca ali oškodovanca; ali zaradi varovanja koristi mladoletnika ali pa, če bi po mnenju senata javnost škodovala interesom pravičnosti.
Javnost se lahko izključi s celotne glavne obravnave ali samo njenega dela o, pri odločitvi pa je ključno, ali je izpolnjen kateri od pogojev, ki jih zakon predpisuje. Odločitev o izključitvi javnosti je torej odvisna od okoliščin konkretne zadeve.
Je pa po mnenju Podobnika sodišče dolžno varovati osebno in družinsko življenje obdolženca in oškodovanca, sploh če gre za intimno življenja posameznika. Pri tem poudarja, da to področje tudi pri sicer javnih osebah ni javno in je predmet varstva posameznikove zasebnosti.
Čeprav je bila javnost z glavne obravnave izključena, je izrek sodbe vedno javen, sodišče pa odloči, ali naj se in koliko izključi javnost pri razglasitvi razlogov sodbe. Prav tako so vsa dejstva (tudi tista, glede katerih je bila javnost izključena z glavne obravnave) navedena v obrazložitvi sodbe. Seveda so prejemniki sodbe le stranke postopka.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
