To prinaša peti sveženj protikoronskih ukrepov: subvencije, krajšanje čakalnih vrst in možnost nadzora zasebnih zabav

Zakonski predlog podaljšuje nekatere že znane ukrepe. Med ključnimi je podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo na domu za vse panoge do konca leta z možnostjo podaljšanja do sredine 2021 z vladnim sklepom, če bo treba. Je pa pri tem vlada predvidela zaostritev vstopnega pogoja, ki bi bil tako po novem vsaj 30-odstotni upad prometa glede na 2019, je na včerajšnji predstavitvi predloga povedal minister za delo Janez Cigler Kralj.

Predlog podaljšuje tudi ureditev nadomestil zaposlenim za čas odobrene karantene iz četrtega protikoronskega zakona, z začetkom veljavnosti 1. septembra pa uvaja možnost nadomestila za starše otrok do vključno 5. razreda osnovne šole, ki morajo v karanteno. Predvideno je tudi povračilo samozaposlenim za čas karantene v višini 250 evrov.

Zakonski predlog za samozaposlene s 1. oktobrom spet uvaja tudi možnost začasne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za delno povračilo izgubljenega dohodka. Gre za 1100 evrov, od tega je 700 evrov nadomestilo izgube prihodka in 400 evrov za plačilo prispevkov. Vstopni pogoj je prav tako 30-odstotni upad prometa glede na 2019.

Med ključnimi ukrepi je tudi rešitev za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, in sicer tako, da se odpre možnost financiranja iz zdravstvene blagajne vsem izvajalcem, ki imajo registrirano zdravstveno dejavnost, torej tudi zasebnim.

To je bila ena od rešitev, ki je razburila sindikate. Ti so tako v sredo predčasno zapustili zadnja usklajevanja socialnih partnerjev o zakonskem predlogu. Jim je pa šla vlada vseeno nekoliko naproti in iz zakonskega predloga izločila predloge glede dodatkov za določene skupine zaposlenih v zdravstvu zunaj sistema plač v javnem sektorju.

Zakonski predlog prinaša še en pomemben ukrep na področju, kjer se stikata zdravstvo in trg dela. Gre za možnost koriščenja bolniške odsotnosti z dela do treh delovnih dni brez obiska osebnega zdravnika. Maksimalno število dni tovrstnega bolniškega staleža je devet dni na leto.

Predlog petega protikoronskega zakona ustvarja tudi pravno podlago za začasno prerazporeditev zaposlenih, če pride do potrebe v socialnovarstvenih zavodih zaradi izbruha okužbe z novim koronavirusom. Predvidena je uvedba dodatka za neposredno delo v sivih ali rdečih conah v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.

Na področju infrastrukture se bo z namenom ohranjanja delovnih mest izvajalcem občasnih prevozov zagotovilo nadomestilo stroškov, ki so jih imeli od začetka epidemije do 11. maja, saj takrat niso mogli opravljati prevozov.

Peti protikoronski zakon bi lahko prinesel nekaj sprememb glede nadzora kršitev o omejitvi druženja v zasebnih prostorih in v podjetjih. Na vprašanje o možnem nadzoru zasebnih zabav je namreč vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin dejal, da bodo na to vprašanje odgovorili, ko bo pripravljen čistopis zakona.

Besedilo zakona je po besedah Kacina odprto do ponedeljka, ko bodo možne še nekatere dopolnitve. Cigler Kralj je dodal, da je besedilo v splošnem potrjeno in da bodo možne le manjše dopolnitve.

Minister za delo je sicer v luči dejstva, da so potrebe in stiske ponekod še vedno velike, uspeli predlagati nov kakovosten nabor ukrepov, ki pa mora biti pravočasno sprejet. Vlada ga bo tako v DZ kot dosedanje pakete poslala po nujnem postopku.

Sicer pa je v zakonski predlog, ki ga je pridobila STA, vključena vrsta ukrepov na različnih področjih. Na področju vzgoje in izobraževanja je na primer predvideno financiranje prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi iz proračuna. Visokošolskim zavodom pa bo omogočeno sprejetje sprememb obveznih sestavin študijskih programov za letošnje študijsko leto, pri čemer bodo te lahko začele veljati takoj.

Na področju izvrševanja kazenski sankcij je predvidena možnost prekinitve prestajanje kazni zapora obsojencu, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja koronavirusa in če ne obstajajo varnostni zadržki.

Na področju socialnega varstva so poleg že omenjenih še nekateri ukrepi. Napoveduje se kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet izvajalcem institucionalnega varstva za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021, če so te kapacitete prazne zaradi omejevanja okužb. Za isto obdobje pa bi jim pripadlo tudi povračilo stroškov oskrbnine, ko se oskrbovanec zaradi ukrepa omejevanje okužb umakne v domačo oskrbo.

Delodajalci so s predlogom večinoma zadovoljni, saj je vlada upoštevala večino njihovih predlogov. Kot so poudarili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pričakujejo, da bo vlada tudi v končni različici besedila zakona obdržala vse pozitivne ukrepe za gospodarstvo.

Ostrejši so v Levici. Po prepričanju poslanca Levice Mateja T. Vatovca predlog zakona še ni spisan. "Ni napisan, ni usklajen s socialnimi partnerji in bo zelo verjetno še eden od zgrešenih ukrepov te vlade," je ocenil v izjavi za medije.

Medtem v Sloveniji še naprej narašča število potrjenih okužb z novim koronavirusom. V sredo so opravili 2848 testov, 122 oz. dobri štirje odstotki so bili pozitivni. V bolnišnicah se zdravi 63 bolnikov s covidom-19, 13 jih potrebuje intenzivno zdravljenje. V sredo sta umrla še dva bolnika s covidom-19, iz bolnišnic pa so v sredo odpustili devet bolnikov s covidom-19. Trenutno je v Sloveniji 1427 aktivno okuženih.