To je vojna! Prednik je Dominiko Švarc Pipan primerjal z Esmeraldo, nazaj dobil grožnjo s tožbo

Sklic nujne seje komisije za nadzor javnih financ so zahtevali v NSi, saj so želeli pojasnila o omenjenem nakupu stavbe, v kateri naj bi domovali upravno, delovno in socialno sodišče ter višje delovno in socialno sodišče. Zaradi objektivne odgovornosti je pravosodna ministrica premierju Robertu Golobu ponudila odstop.

Vida Čadonič Špelič (NSi) je ministrici dejala, da si sicer zastavlja prava vprašanja, ko želi zadevo razčistiti, "a veliko prepozno". Ob tem je izpostavila tudi njeno odgovornost kot nosilke javne funkcije.

Ministrica je dejala, da je sicer morda res nekoliko pozno sprejela objektivno odgovornost, a "ta v resnici nikoli ni bila vprašljiva". Vprašanj po njenih besedah ni mogla zastavljati, dokler se niso pojavili jasni indici in sumi nepravilnosti. Kot je pojasnila, se je to zgodilo, ko je zaznala hkratno menjavo telefonov več oseb na ministrstvu in zdaj nekdanjega sekretarja SD Klemna Žiberta.

Članom komisije je podrobneje pojasnila potek priprave projekta in postopek nakupa stavbe, omenila je pogovore z ministrom za finance Klemnom Boštjančičem, sestanke in dogovore, za katere prej ni vedela, opozorila uradnic o tveganjih in nepravilnostih pri poslu, ki pa so bila preslišana, in "kadrovsko rošado" na ministrstvu. Ponovila je, da je bila sama pri poslu zavedena.

Glede razlik v cenitvah stavbe je izpostavila dvom, ali je bila prva cenitev iz leta 2017 narejena na podlagi ustrezne površine, kajti po tisti cenitvi je površina atrija 2000 kvadratnih metrov, po cenitvi iz leta 2023 pa 200 kvadratnih metrov, kar je tudi ustrezno, je pa zato večja uporabna površina stavbe. Tu gre po ministričinih besedah torej morebiti za sum prirejene cenitve oziroma tudi sum kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, kar bo, kot je napovedala, v kratkem tudi naznanila ustreznim organom pregona.

Da bo ministrstvo stavbo obdržalo, je po njeni oceni iz več razlogov najverjetnejši scenarij, zato na ministrstvu zdaj tudi pregledujejo možnost namembnosti te stavbe. Ena od možnosti je tudi preselitev distribucijskega arhivskega centra ministrstva za pravosodje s Šmartinske ceste, kjer sedaj plačujejo 360.000 evrov najemnine letno. "V tem primeru bi tudi obnova stala veliko manj," je dodala.

Boštjančič je glede nakupa stavbe izpostavil, da ministrstvo za finance nima vsebinske pristojnosti presoje posameznih projektov. Poudaril pa je, da je bila Švarc Pipanova ena tistih, ki so se najbolj borili za svoj resor.

Dodal je, da ministrica ni bežala od objektivne odgovornosti, izkazalo pa se je, da je "bila neizmerno naivna". Podpira pa jo pri tem, da se stvari razčistijo. Glede navedb, da bi moral predsednik vlade poznati podrobnosti vseh tovrstnih projektov, pa je vprašal, ali je denimo finančni minister v prejšnji vladi poznal podrobnosti nakupa zaščitnih mask med epidemijo.

Pristojnosti ministrstva za finance in vlogo ministrstva za javno upravo pri upravljanju s stvarnim premoženjem države sta sicer na seji pojasnili tudi državni sekretarki z omenjenih ministrstev Saša Jazbec in Mojca Ramšak Pešec.

Tako kot opozicijski poslanci, ki so ministrico denimo spraševali, kdo je vodil ministrstvo in ali je bila ministrica zavedena samo v tem poslu, je bil do ministrice kritičen tudi Jani Prednik (SD). Po njegovih besedah tudi v SD zagovarjajo, naj pristojni organi pregledajo posel. Poudaril pa je, da je ministrica podpisnica pogodbe in da je kot "neka Esmeralda, ki je po letu in pol ministrovanja na tem ministrstvu spregledala". Kot je dejal, pa ne pozna države, v kateri bi minister, ki je podpisnik pogodbe pri kateri je sum korupcije, sam preiskoval ta posel. "Upam in verjamem, da se zavedate, da ste ena glavnih osumljenk glede kaznivega dejanja oškodovanja javnih sredstev v tem primeru," je dejal poslanec.

Ministrica je zaradi te oznake napovedala, da bo "morala ustrezno odreagirati, tudi v pravnem smislu". "V kratkem odhajam, tako da se ne spravljajte na konja, ki odhaja, samo zato, ker ni odšel v trenutku, ko ste vi to želeli," je pozvala.

Navedla je, da je v slabem tednu dni uspela identificirati številne nepravilnosti, nekaterih sicer ne more javno izpostavljati zaradi zaščite dokazov. Zaradi tega tudi ne more govoriti o podrobnostih morebitnih naznanitev sumov kaznivih dejanj, ki jih je ali jih še bo podala, je še dodala. Ker dvomi, ali bo notranja revizija posla izvedena ustrezno in objektivno, se je odločila tudi za izvedbo zunanje revizije posla, za katero končujejo pripravo evidenčnega javnega naročila.

"Imamo gospoda poslanca Janija Prednika, ki me je pred celotno komisijo in v živo pred slovensko javnostjo obtožil, da sem ena glavnih osumljenk v tej zgodbi, kar poraja nekaj vprašanj. Prvo je, od kod Predniku takšna informacija. Ker če jo ima, je to izjemno problematično v fazi, ko, kolikor je meni znano, poteka šele zbiranje informacij. Torej ni uveden niti predkazenski postopek. Torej vprašanje, ali ima sploh kdo status osumljenca. Jaz statusa osumljenca vsekakor nimam, do trenutka, ko ga bom, če ga bom, imela. Gre za izjemno težko, žaljivo obdolžitev in obrekovanje, na kar pa bom žal v prihodnosti morala tudi ustrezno odreagirati, tudi v pravnem smislu," je še zagrozila Predniku.

Poslanec NSi Jernej Vrtovec pa je vlado med drugim pozval, naj namesto znotrajkoalicijske sage raje izpeljejo obljubljene reforme. "Če se pa mislite med sabo kregati, pa pojdimo čim prej na predčasne volitve, pa to preprečimo, ker to ljudi ne zanima," je prepričan.

Po mnenju Lenarta Žavbija (Svoboda) ta zgodba že preveč časa okupira slovensko javnost, da bi ostala brez epiloga. Žavbi je tako tudi pozdravil današnjo razpravo na seji komisije.

Člani odbora so po več kot triurni razpravi soglasno sprejeli sklepe, s katerimi računskemu sodišču predlagajo revizijo pravilnosti in smotrnosti poslovanja pri nakupu omenjene stavbe, sektorju proračunske inšpekcije ministrstva za finance pa nadzor nad porabo sredstev iz državnega proračuna pri sklenitvi pogodbe. Ministrstvo za javno upravo pa je komisija pozvala, da v 15 dneh posreduje analizo s podatki o deležu pravnih poslov nad vrednostjo milijon evrov, v katerih je bila pred pridobitvijo nepremičnega premoženja države opravljena cenitev premoženja, in sicer v mandatu vlade Roberta Goloba.