Na začetku leta 2026 smo izrisali omrežje vplivnih odločevalcev v politiki, gospodarstvu in ostalih sferah civilne družbe.

Zakaj je prva dama ZDA Melania Trump najvplivnejša Slovenka?

Tisti, ki ne marajo njenega moža, predsednika ZDA Donalda Trumpa, ji očitajo, da ni več Slovenka.

Zakaj to v resnici ne drži?

Kako, da je na lestvici vplivnežev poleg Melanie pristal tudi njen oče Viktor Knavs.

REPORTER PODKAST LAHKO POSLUŠATE NA NASLEDNJIH PLATFORMAH:

   APPLE PODCASTS

   SPOTIFY

   YOUTUBE

Kakšna razmerja moči in vpliva med Robertom Golobom, Zoranom Jankovićem in Milanom Kučanom.

Kako vplivni so predstavniki kapitala, ki jih delimo v dve skupini:

med upravljalce državnega premoženja in zasebne podjetnike.

Zakaj bogastvo nujno ne prinaša tudi vpliva.

Vse to in še več v novi epizodi Reporter podkasta. Lepo vabljeni k spremljanju!

Prepis podkasta v nadaljevanju za naročnike na Reporterjeve digitalne pakete

Saj ima vendar slovensko državljanstvo, še zmeraj je Slovenka in se, bi rekel, tudi zelo promovira kot Slovenka. Ves svet praktično ve, da je Slovenka, Slovenija je tudi prepoznavna zaradi nje.

Pozdravljeni v novi epizodi Reporterjevega podkasta o politiki. Tokrat je to prva epizoda v novem letu 2026. Vsem gledalcem in poslušalcem našega podkasta želimo vse dobro v novem letu.

Tokratna epizoda bo nekaj posebnega. S kolegom Igorjem Kršinarjem bova predstavila najnovejšo lestvico 100 vplivnih Slovencev, ki jo v Reporterju objavimo v prvi številki leta. Že tradicionalno, že kar nekaj let, na začetku leta izrišemo omrežje vplivnih – tako v politiki, gospodarstvu kot tudi v drugih sferah civilne družbe. Tokrat je na lestvici na prvem mestu, tako kot lansko leto, prva dama Združenih držav Amerike, first lady Melania Trump.

Kakšno presenečenje, kolega Kršinar. Lansko leto vem, da je bilo veliko pripomb, da Melania Trump ni Slovenka. Kaj pa potem drugega? Saj ima vendar slovensko državljanstvo, še zmeraj je Slovenka, zelo se, bi rekel, promovira tudi kot Slovenka. Ves svet praktično ve, da je Slovenka, Slovenija je zaradi nje tudi prepoznavna. Veliko ameriških turistov prihaja k nam zaradi nje – vsaj v prvem mandatu Donalda Trumpa je bilo tako. Spomniva se recimo posnetka požara v Kaliforniji, ko se je tam pogovarjala z neko Hrvatico po slovensko, a ne. No, to, da ni Slovenka, ji predvsem očitajo tisti, ki ne marajo njenega moža Donalda Trumpa in njegove politike, ki jo izvaja na funkciji predsednika Združenih držav Amerike.

Ja, to drži, ampak to nima nobene zveze. Ona je še zmeraj Slovenka in še zmeraj ima slovensko državljanstvo. Slovensko državljanstvo ima tudi njun sin Barron, z državljanstvom pa pride tudi volilna pravica. Zdaj, na volitve, tako v Ameriki kot v Sloveniji, lahko hodiš ali pa tudi ne. Volitve so pravica, niso dolžnost. Tako je. Tako da ne veva, ali Melania Trump voli. Domnevava, da ne. No, jaz tudi mislim, da ne.

Drugače pa je gotovo njen vpliv … Zakaj je najbolj vplivna Slovenka? Njen vpliv je predvsem neformalen, kajne? Tako

Položaj first lady v ameriški ustavni ureditvi nima ravno neke formalne teže, je pa ta vpliv neformalen in predvsem globalen. V Sloveniji Melania Trump vendarle nima kakšnega posebnega neposrednega vpliva. Lahko pa vidimo, da so se najvišji slovenski politiki že v času prvega mandata Donalda Trumpa, med letoma 2016 in 2020, na raznih mednarodnih dogodkih srečevali z Melanijo Trump in so se vsi po vrsti hvalili, da so govorili s prvo damo in da so z njo govorili po slovensko. Kdo pa ima najboljše stike s slovensko – oziroma ameriško – prvo damo? Ja, najboljše stike ima seveda njena odvetnica … Nekdanja odvetnica, sedanja predsednica republike, Nataša Pirc Musar.

Ampak zanimivo je, da je kljub temu niso povabili na inavguracijo. Ja, ti si pisal o tej inavguraciji. Govoril si z ljudmi, ki so bili na tem dogodku, pa bi bilo dobro našim poslušalcem in gledalcem osvežiti spomin, kdo je bil povabljen – ta najožji krog Melanije Trump in njenega očeta Viktorja Knavsa – na dogodek, ki se je odvijal januarja lani. Ja, to je bila Metka Zorc, kardiologinja. V glavnem njena družina, povezana s Pleskoviči. Tam je bil tudi Ivo Boscarol, bil je tudi Orožar, lastnik nekega podjetja z orožjem, nekdanji lastnik podjetja Arex, ter njegov sin, mislim, da se piše Kralj. Ivan Kralj. Ivan Kralj, ja. To je bil en krog ljudi, ki so v bistvu prišli na Trumpovo inavguracijo s povabilom gospoda Knavsa, se pravi očeta Melanije.

Tudi Viktorja Knavsa smo uvrstili na Reporterjevo lestvico vplivnih Slovencev, in sicer na stoto mesto. Stoto mesto, ja. Kakšen vpliv pa ima Viktor Knavs? Ja, očitno ima nek vpliv. Recimo, srečal se je z Golobom, mislim, da je bilo to leta 2024. Lani se je v Sloveniji srečal tudi z direktorjem SOVE, Joškom Kadivnikom, ko je prišel v Slovenijo. In v bistvu je nekako zaslužen za to, da je Joško Kadivnik, direktor SOVE, med obiskom CIE prišel v Belo hišo na obisk k predsedniku Trumpu.

In se z njim fotografiral ter tisto fotografijo objavil na družbenem omrežju, na profilu SOVE. Ampak greva nazaj na Melanio Trump. O njenem vplivu pišejo tudi tuji mediji; tudi sama dva zakonca Trump o tem govorita.

Ja.

Donald Trump je javno priznal, da včasih posluša mnenje svoje žene; to se je opazilo še posebej avgusta lansko leto, ko je kar naenkrat spremenil izjave glede Gaze.

Tako je.

Domnevno je prisluhnil svoji soprogi, da tam ljudje stradajo.

Ja, pa recimo v primeru Putina, ga je ona prepričala, da je pač Putin …

Da ni resen. Da ne misli resno. Da bi sklenil mir v Ukrajini, ker tam vsak dan še vedno padajo bombe. In tudi na tistem srečanju na Aljaski lansko leto, ko sta se srečala Putin in Trump, je Melania Trump napisala posebno pismo Putinu, ki je bilo takrat izročeno glede ugrabljenih ukrajinskih otrok.

Tako je, ja.

In kasneje, novembra, je bila objavljena informacija, da ima Melania Trump nek kanal odprt do Putina oziroma do njegovih najtesnejših sodelavcev, in kar nekaj teh ugrabljenih ukrajinskihotrok se je vrnilo nazaj k svojim družinam.

O vplivu Melanie Trump je angleški The Guardian pisal tudi lansko leto, ravno v zvezi s temi dogodki, ki sem jih omenjal. Tudi v Ameriki so naredili neko anketo: na vzorcu skoraj 1000 prebivalcev so spraševali, kdo od najožjih Trumpovih sodelavcev in članov republikanske stranke ima največji vpliv na predsednika Združenih držav Amerike, in se je Melania Trump uvrstila takoj za – mislim, tam okrog 10. mesta – za namestnikom šefa osebja Bele hiše. Tako da njen vpliv ni zanemarljiv, a ne.

In tudi sama, ko je bila v tisti Trumpovi najbolj priljubljeni oddaji Fox & Friends – to je jutranji program na Fox News – je sama govorila o tem, da je samostojna ženska, da ima svoje mnenje, da ima svoj “da” ali “ne” in da jo Donald Trump včasih posluša, včasih pa tudi ne; ampak da je ona s tem čisto zadovoljna. Tako da je povsem utemeljeno z vsemi temi razlogi, da je Melania Trump zaradi svojega neformalnega vpliva, ki se predvsem izraža na globalni ravni, daleč, daleč pred vsemi slovenskimi politiki.

Tako je, ja, ja. In v bistvu tudi, ko je bil direktor Sove na obisku pri Trumpu, je bil tam tudi veleposlanik Mirošič in mu je tam Trump rekel, da zelo dobro pozna Slovenijo, ker ima informacije iz prve roke, od svoje žene Melanie in je zelo hvalil Slovence kot pridne in delovne ljudi.

No, v kakšnih drugih pogovorih je pa tudi rekel, da so Slovenci trmasti, podobno kot je trmasta njegova žena, kar se tiče izdatkov za obrambo.

Tako je, ja.

Običajno je na naši lestvici vplivnih Slovencev zelo veliko politikov. Politika ima v Sloveniji še vedno velik vpliv; ko se oblast zamenja, se tudi na lestvici vplivnih Slovencev zamenjajo številna imena, recimo približno tretjina, gotovo.

Z vplivom je tako kot z oblastjo: pride in gre.In na prvih pozicijah – od prvega, od drugega mesta pa do 10. mesta, so v bistvu sami politiki, a ne. Na drugem mestu naše lestvice je tudi tokrat predsednik vlade Robert Golob, ki je ohranil ta svoj vpliv, ne. On ima močno formalno pozicijo, torej mesto predsednika vlade: prvi človek izvršilne veje oblasti ima po sedanjem političnem sistemu največjo formalno moč v državi.

Hkrati pa ima Golob tudi neke neformalne moči, gotovo, ki si jih je, spletel v vseh teh štirih letih na oblasti, ker če tega ne bi imel, potem bi imeli predčasne volitve; pa se je kljub vsem turbulencam, ki so bile v teh letih, obdržal na oblasti in to svojo barko pripeljal do rednih volitev, ki bodo 22. marca.

Je pa zanimivo, da smo pri Golobu vendarle razmišljali, ali bi pred njega na drugo mesto dali Zorana Jankovića, ker se namreč nekako zdi, da ima včasih, a ne, ljubljanski župan velik vpliv na aktualnega premierja, a ne. In v družbo z Golobom in Jankovićem smo dali seveda tudi nekdanjega predsednika republike v bivšem režimu Partije Milana Kučana, in v bistvu ta trojica je nekakšen triumvirat.

Triumvirat, tako ja. Saj tukaj je recimo zanimivo to, ne, da v čem bi lahko rekli, zakaj je ta moč ali pa vpliv Jankovića zelo visok: dan po tem, ko so razkrili obtožnico a ne, oziroma pardon, ne gre za obtožnico, ampak za zahtevo za sodno odredbo oziroma sodno preiskavo, se je Golob pojavil skupaj z Jankovićem, a ne; in nekaj dni pozneje sta bila skupaj celo v nekem lokalu zelo spornega lastnika  obsojenega narkobarona. To se samo po sebi vidi da pravzaprav …

No, ampak teh srečanj v zadnjih letih je bilo kar nekaj. Spomniva se recimo pred dvema letoma, tistega prizora, ko so ostali v televizijskem kadru na vladni palači pred mikrofoni prejšnji, kasneje odstopljeni oziroma odstavljeni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ljubljanski župan Janković, Robert Golob in se je potem tale bivši minister …

Loredan. Ja, dvakrat opravičil.

Dvakrat javno opravičil in ga je Golob na nek način javno ponižal takrat, a ne.

Tako. Potem ga je pa prisilil, da je odstopil. Pa saj to ni edini primer; recimo tudi primer Grošlja, ne, ki … Okej, tukaj nimamo nobenih dokazov, ne.

Govoriš o Klemnu Grošlju?

O Klemnu Grošlju, ja. Evropskem, nekdanjem evropskem poslancu, ki je nenadoma pristal nekje zelo blizu dna evropske liste Gibanja Svoboda.

Gibanja Svobode, ja, za evropski parlament, čeprav se mi je zdel v bistvu on zelo dober evropski poslanec. Ampak tukaj naj bi šlo za vpliv srbskega predsednika Aleksandra Vučića preko Jankovića, ne, ker Vučić in Janković se zelo dobro razumeta, kaj?

So potem vsi zanikali.

Kar so potem vsi zanikali, ampak dobro – zakaj so ga potem povabili, da bi bil na Expo v Beogradu? Ne, recimo, ne.

Jankovića

Jankovića, seveda, ja.

No, mene zanima zdaj v tem triumviratu, a ne, vloga Milana Kučana. Milan Kučan zdaj pred volitvami, marčevskimi, stavi zopet na Roberta Goloba. Kakšna je njegova vloga? Vemo, da bo Milan Kučan sredi januarja praznoval častitljivih 85 let starosti, a ne?

In ima nekdanji predsednik še zmeraj tako velik vpliv predvsem na levi del volilnega telesa, levo od sredine, pač, da njegova beseda še vedno toliko šteje – koga on podpira. Ali v predsedniški kampanji, ko se je postavil na stran Nataše Pirc Musar, ki je bila kasneje izvoljena, ali sedaj, ko je zopet na strani Roberta Goloba. Ker pred prejšnjimi volitvami – se spomnim, si imel ti intervju z Milanom Kučanom v Reporterju – in on takrat je tako posredno podprl Goloba, če se ne motim.

Ja, nekako posredno, ja, tako.

Ni ga direktno, ampak tudi zdaj recimo – saj zaenkrat ga ni javno podprl, ne … zdaj to, da ga je podprl, vemo iz pričevanja Vladimirja Prebiliča, ne, ko se je Prebilič šel z njim posvetovati, ali naj ustanovi svojo stranko ali ne, oziroma pač je želel njegov blagoslov. Kučan mu ga ni dal in takrat je Prebilič povedal, da pač Kučan podpira Goloba, ne. Kučan se je pač ustrašil, da bi Prebilič ogrozil Goloba, ne, ampak kar se še zdaleč ni zgodilo. Tudi recimo zdaj, ko so bili ti pogovori, ko je bil Prebilič povabljen – ko ga je Han povabil – da bi naredila skupaj listo, skupno listo za evropske volitve, ne, se je potem nekako oglasil tudi Kučan, ki je v bistvu to skupno listo podprl, seveda; Prebilič je zavrnil.

Ampak zdaj se neke strašne stvari dogajajo tudi na slovenski levici, z malo začetnico, ne. Najnovejše informacije so, da naj bi prestopil vodja poslanske skupine Levice, Tašner Vatovec …

Matej Tašner Vatovec v SD; potem je padla v vodo ta skupna lista med, ko si že omenjal, med Prebiličevim Prerodom in SD-jem. Omenjajo se neke povezave med malimi strankami; predvsem se za to zavzemata Janša in Jenull, torej za povezave med Mi, socialisti!, Mihe Kordiša, Pirati in tudi Levico in Vesno.

Kar se mi zdi misija nemogoče, ne. Saj …

Kordiš pa Levica ne bodo nikoli prišli skupaj, ne?

Pač Jenull zagovarja to povezavo zaradi tega, ker se bojijo, da bodo drugače vsi ostali pred parlamentarnimi vrati in jim bo šlo ogromno glasov v nič. To je velik udarec – ta prestop, če se bo seveda zgodil Tašnerja Vatovca v SD, za Levico, a ne. To je v bistvu zelo pomemben človek; to je bil vodja poslanske skupine in Levica je že itak tam nekje na robu po anketah, ne, na robu parlamenta, in ne vem kako. Mogoče bodo pa prav s tem na nek način prisiljeni, da se povežejo s Kordišem. Do volitev sta sicer še dobra dva meseca, lahko se še marsikaj zgodi, ampak greva nazaj na lestvico. Na petem mestu lestvice je prvak opozicijske stranke Janez Janša, nekaj mest – mislim, da celo višje kot lansko leto. Janša si je v tem času gotovo okrepil svoj vpliv. Ne smeva pozabiti, da je SDS lansko leto dobila dva referenduma. Eno leto prej pa evropske volitve … Evropske volitve, a ne. In Janša se je zdaj nekako – že je zajel veter v jadra in se že nekako v SDS-u obnašajo, kot da so že zmagali in da so na oblasti, kar ni nujno dobro, ne. Kar ni nujno, ja. Kar ni nujno dobro.

Pa vendarle je Janša še vedno po vseh teh letih v politiki ohranil ta svoj položaj na desnici. Dosegel je na neki način, da je prišlo do zamenjave na vrhu Nove Slovenije; da zdaj precej bolje sodeluje z Jernejem Vrtovcem, kot je z Matejem Toninom. Pozdravlja tudi odločitev o skupni listi med SLS, Novo Slovenijo in Fokusom. Vendarle nekako, na desni strani so že vsi poostreni, ne.

In mi smo tudi dali Janeza Janšo celo višje pred šefa UEFA Aleksandra Čeferina, ki je bil na Reporterjevi lestvici pred leti celo na prvem mestu, ne. Ja, zaradi tega, ker se je on v bistvu na nek način umaknil iz slovenske politike – oziroma saj nikoli niti ni bil v njej. Dajal je izjave …

Dal je izjave in tudi zdaj nekako v zadnjih, bi rekel, intervjujih je nekako podprl Goloba; zelo je naklonjen Jankoviću, ne. Velikokrat ga je vzel v bran, saj navsezadnje je bil njegov odvetnik  in nekako je dal vedeti, da pač na teh volitvah njega ne bo. Tudi če bi se odločil, ne vem, mislim, da je to že prepozno. Bile so neke informacije, da se je Čeferin lansko leto dobival v nekih gostilnah z Janezom Janšo. V stikih naj bi bil tudi z Robertom Golobom.

Saj on je v bistvu v stikih z vsemi; zelo, zelo dober, ne. Saj on sodeluje tudi – konec koncev – z Orbánom, ne; ima tudi Orbánovo podporo, ne, zato tudi to ni presenečenje. Pa vendarle: ta kapital – če bi se on odločil iti na volitve, recimo da bi šel na predsedniške volitve, ki bodo leta 2027, ko se Nataši Pirc Musar izteče petletni mandat, gotovo ne bi imel konkurence, bi pometel z vsemi kandidati.

No, glede na to, da si je drznil malo kritizirati predsednico, bi lahko v bistvu sklepali, da se morda pripravlja ravno na te predsedniške volitve prihodnje leto, ko se mu konec koncev izteče tudi mandat na UEFA. In še ne ve, ali bo ta mandat podaljšan oziroma ali je sploh možno, da se podaljša.

Ampak ne bova o tem, greva naprej. Najbolj vplivni ministri v Golobovi vladi: gotovo je tukaj na prvem mestu finančni minister Klemen Boštjančič, potem pa po vplivu sledi za njim predsednik SD in gospodarski minister Matjaž Han in šele potem za njima Luka Mesec, ki je postal spet sokoordinator Levice in je hkrati tudi podpredsednik vlade.

Ja, to pri Luki Mescu je zanimivo, nekako se je zgodilo, kot da je vstal od mrtvih, a ne. On se je v bistvu pred dvema letoma sam umaknil; že takrat smo nekako domnevali, ker oni imajo dvoletni mandat, da se bo čez dve leti vrnil. Ampak dobro, vrnil se je v tej obliki, da je zdaj sokoordinator skupaj z Asto Vrečko.

Asta Vrečko sama po sebi recimo, jaz ne vem, koliko ljudi bi lahko ona privabila na volitve, ker nima ravno dobrih retoričnih sposobnosti, medtem ko je Luka Mesec v bistvu že trikrat pripeljal Levico v parlament. A veš, da sem včeraj gledal po televiziji Asto Vrečko, kako se je kar tresla pred mikrofonom, ko je na nek način zagovarjala tega nelegitimnega predsednika Venezuele, ki je bil aretiran Nicolása Madura?

Ja, v bistvu ona dejansko … tudi spomnim se recimo, ko je zagovarjala zakon o RTV, ne vem, kdaj je že to bilo, zelo dolgo nazaj, ko je bil referendum leta 2022, pravzaprav ni znala povedati bistvenih stvari o tem. Nekako deluje zelo histerično, kot neka histerična ženska pred mikrofoni. Ja, je pa tudi zanimivo to, da bodo zdaj imeli – ker bodo imeli skupno listo – štiriglavo vodstvo, ne, ker Vesna ima dva predsednika.

Predsednika, sopredsednika in sopredsednika. Potem dobijo pa še Kordiša – to bo pet glav. Pa Pirate pa bo šestglavi zmaj ali kako? Tako, tako. Mislim, da te koalicije ne bo… Bodiva realna. Pustiva se presenetiti. Če mogoče pride kakšno navodilo, pa bo moralo priti do te koalicije. A misliš, da ne bo kdo dal ukaza in se bodo vsi ti levičarji pokorili temu ukazu, zato da ne bodo šli glasovi v nič? Ker če gre preveč glasov v nič, potem Janez Janša lahko zmaga – zmaga relativno že itak – in potem lažje sestavi koalicijo, ker se tisti izgubljeni glasovi prerazporedijo med stranke, ki pridejo v parlament. Ne vem pa, ali recimo količina strank res koristi.

Spomniva se na Povežimo Slovenijo, tam jih je bilo pet, pa v bistvu niso prišli do… Pa so takrat seštevali ena plus ena plus ena in so prišli na osem; na koncu je bilo pa nekaj okrog treh odstotkov. Tako, tri in pol. Pozabljamo še med vplivnimi slovenci, na predsednico republike in evropsko komisarko, ki sta še dve ženski med prvih deset.

Sicer je žensk na lestvici stotih bistveno manj kot moških, tam 24, preostalo so moški vendarle je Marta Kos bolj vplivna evropska komisarka za širitev kot predsednica republike. Predsednica republike po ustavi nima ravno velikega formalnega vpliva, ampak Nataša Pirc Musar po karakterju in osebnosti, kakršna pač je – in jo dobro poznamo – si poskuša vzeti več, kot ji pripada, in poskuša pridobiti več vpliva. Ja, in je v bistvu zdaj letos nižje na lestvici tudi zaradi tega, ker ni bila sposobna skozi spraviti guvernerja; ni bila sposobna spraviti ombudsmana. Dobro, pri ustavnih sodnikih verjetno ne bo imela takih problemov, ampak to sta dve funkciji. Ustavna sodnika sta bila že dva izvoljena…

Mislim, da sta bila izvoljena; tam nima takih problemov. Saj nekaj jih še ima za izbrati, ampak hočem povedati to: eno leto smo brez guvernerja, kmalu bomo eno leto brez ombudsmana. To tudi samo po sebi pove o vplivu predsednice oziroma o njeni nezmožnosti dogovora z vlado oziroma z vladajočimi strankami. Z vlado, še posebej s predsednikom vlade Robertom Golobom, je pogosto v konfliktu, tudi zaradi KPK-ja, kamor hoče sedaj nastaviti svojo osebno prijateljico, ki jo je ponujala že za varuhinjo človekovih pravic, Bernardo Strnad.

Ja.

Ampak na lestvici naših stotih vplivnih Slovencev je še kar nekaj drugih politikov, vodij poslanskih skupin, ministrov... najvišje uvrščen med mladimi politiki, novimi politiki, predsedniki strank, mislim, tam nekje okrog 26. mesta, pa je novi predsednik Nove Slovenije, Jernej Vrtovec.

Ja, tudi zaradi tega, ker si že omenil, da je Vrtovec začel te pogovore o skupni listi s SLS. Pogovori se zdijo zelo resni, se pa lahko precej zakomplicirajo pri sestavljanju liste, ker ima vsak svoje želje. V SLS so konec koncev stara stranka. Vendarle so bile neke informacije že pred novim letom, da pogajanja tečejo in da se približujejo cilju. Tako Se bodo vendarle dogovorili.

Ti si imel tudi intervju pred novim letom, a ne, s predsednico SLS, Tino Bregant. Tako je, ja. Ona je tudi optimistična, kar se tega dogovora tiče.

Ja, pa tudi sama je precej realistična, ker se zaveda, da ljudska stranka sama po sebi nima veliko možnosti, da pride v parlament, lahko pa precej prispeva glasov k skupni listi. Konec koncev se je to že izkazalo na evropskih volitvah, a ne – tista lista, kjer so sodelovali z ljudsko stranko, enkrat z NSi, enkrat z SDS, je vedno prinesla izvolitev nekoga iz ljudske stranke. To pomeni, da je precej njihovih ljudi vseeno volilo skupno listo. Greva naprej, od politikov k ostalim predstavnikom civilne družbe. Najpomembnejši so seveda gospodarstveniki, predstavniki kapitala.

Pri gospodarstvenikih morava ločiti med tistimi, ki predstavljajo, zastopajo in upravljajo državni kapital, ter med zasebniki, torej predstavniki zasebnega kapitala. Ja. In še zmeraj so, bi rekel, višje na lestvici tisti, ki vodijo državni kapital. Ker tega državnega kapitala je še vedno kar nekaj. Prvi upravljavec državnega kapitala je šef SDH-ja, Žiga Debeljak, ki si je že leto pred iztekom funkcije zagotovil nov mandat in s tem tudi nekakšno zlato padalo v primeru zamenjave vlade. Vsaka nova vlada najprej zamenja šefa SDH-ja, potem pa se podrejo domine po ostalem državnem gospodarstvu.

Žiga Debeljak je tudi hkrati predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije in predsednik nadzornega sveta GEN energije, kjer je v lanskem letu prišlo do zamenjave, ko je po presenetljivem odstopu Dejana Paravana, ki je sodil v ožji krog Roberta Goloba v GEN-I-ju, na to mesto prišla teta Tine Gaber, Nada Drobne Popovič, nekdanja predsednica uprave Petrola. Še pred tem je bila na več drugih vodstvenih funkcijah, tudi v državnih podjetjih in na SDH-ju. Ampak prej sva pozabila Tino Gaber.

Tina Gaber se zdaj piše Tina Gaber Golob. Je poročena s predsednikom vlade in je dokaj visoko na naši lestvici, tam nekje na 30. do 33. mestu. S poroko se je njen vpliv povečal. Pa ne samo zaradi tega, da piše kolumne … Kolumne za Ono Plus in potem posledično je odvrnila eno od, bi rekel, dolgoletnih … Odgnala je ravno ni … Ksenija Benedetti, nekdanja šefinja protokola, je protestno nehala pisati kolumne in zdaj poteka predvsem na spletnih medijih in družbenih omrežjih pojasnjevanje ene in druge strain, kako, kdo, kdaj in zakaj jih je povabil.

Ampak pustiva to. Vendarle ima Tina Gaber določen vpliv, seveda ne takšnega, kot ga ima Melania Trump, pa vendarle je Tina Gaber nekaj posebnega med prvimi damami predsednikov vlad. Morava pa povedati, da se v času mandatov predsednikov vlad ni poročil samo Robert Golob. Poročil se je tudi Miro Cerar oziroma si je našel novo partnerko, ter Janez Janša, ki se je sicer poročil po izteku mandata, je pa svojo novo izbranko Urško Bačovnik javnosti predstavil že med prvim mandatom, v Cankarjevem domu, mislim, ob dnevu reformacije. Ja, in kako močan je vpliv Tine Gaber Golob, se lahko prepričamo, če se sprehajamo ob Ljubljanici in tam še zmeraj naletimo na nutrije, južnoameriške “sestrične” naših podgan, torej invazivno vrsto.

Tako greva nazaj h gospodarstvenikom. Omenila sva že Žigo Debeljaka. Zelo vpliven med državnimi upravljavci je seveda tudi šef Darsa, Andrej Ribič. To je velik denarni tok, ki se nabere s cestninami, izgradnjo in obnavljanjem cestne infrastrukture. Potem je tukaj še šef Elesa, Aleksander Mervar, ki je preživel že ne vem koliko vlad, kar tudi kaže na njegov svojevrsten vpliv. In še kar nekaj drugih “gospodarstvenikov” v narekovajih, ki upravljajo z državnim premoženjem, našim skupnim premoženjem. Zanimivo je, da podjetniki postajajo vse močnejši, tako po vplivu kot po bogastvu.

Med bogatimi Slovenci, torej predstavniki zasebnega kapitala, prvi med njimi je gotovo Dare Južna, najbogatejši Slovenec. Skupaj s svojo soprogo Vesno Južna sta zelo visoko na naši lestvici. Tudi Vesno Južna smo uvrstili na lestvico, sicer smo jo zamenjali s šefom Petrola, dokaj neznanim g. Samom Bergerjem. Saj veš, če ne veš, kdo je šef Petrola, ga težko uvrstiš na lestvico vplivnih. Dare in Vesna Južna sta se v zadnjih letih tudi bolj izpostavila v javnosti. Dolga leta sta bila v ozadju, a bogastvo in prva mesta na menedžerskih lestvicah naredijo svoje. Običajno takim ljudem malo “poleti v glavo” in želijo tudi nekaj pozornosti. Njuna izpostavljenost je odmevala predvsem z intervjujem na POP TV.

Visoko na lestvici predstavnikov zasebnega kapitala je tudi Joc Pečečnik, predvsem zato, ker je predsednik SBC – Slovenian Business Club. To združenje ima po naši oceni bistveno večji vpliv kot Gospodarska zbornica Slovenije. Ne smemo pozabiti niti tega, da je bil Joc Pečečnik povabljen na poroko Tine Gaber in Roberta Goloba. Čeprav je bil pred tem do Goloba zelo kritičen, je bil po poroki nekoliko manj. Zanimivo, kajne? Morda so se o čem tudi dogovorili. Tega pač nikoli ne bomo izvedeli. Dokaj visoko je tudi Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, ki ji je uspel velik met s peticijo, ki je potekala po več državah članicah Evropske unije in je privedla do pobude v Evropskem parlamentu za varen dostop do splava za vse državljanke EU.

Na lestvico med medijsko izpostavljenih ljudi smo uvrstili samo Denisa Avdića, voditelja na Radiu 1, predvsem zaradi njegovih dobrodelnih akcij, s katerimi mu vedno znova uspe zbrati ogromne vsote denarja. Mislim, da je 1,5 milijona evrov zbral že pred božičnimi prazniki na dobrodelnem maratonu. Tako je... Celotne lestvice vam ne bova razkrila – objavljena je v najnovejši številki Reporterja, dostopna tudi na spletu. Do naslednjega tedna vas lepo pozdravljava.

Nasvidenje.

Prepis je narejen s pomočjo umetne inteligence