To je postala Tina Divjak, namestnica predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je minule dni razkrila, da je premier v zadevi Bobnar kršil integriteto, ko je bivši notranji ministrici Tatjani Bobnar v dveh sms sporočilih izrazil nezadovoljstvo nad njenim delom in razmerami v policiji.

KPK je posebna zgodba o razumevanju vladavine prava in demokratičnega nadzora nad nosilci oblasti na Slovenskem. Nastala je leta 2004, ko je Slovenija vstopala v EU, kar pomeni, da smo jo ustanovili predvsem zaradi tujih pritiskov. V praksi je KPK vse prej kot učinkovit in nepristranski organ nadzora nad transparentnostjo in integriteto.

Doslej se je komisija zapletla v več sodnih sporov z nosilci oblasti, na katere se je spravila z resnimi obtožbami. Poročilo KPK je leta 2013 vrglo Janševo vlado. Eden ključnih problemov v zvezi s KPK je dejstvo, da njene žrtve nimajo pravice, da se med postopkom izjasnijo o vseh okoliščinah, na kar je leta 2015 opozorilo tudi vrhovno sodišče.

Tina Divjak je trenutno ena od dveh članov KPK, ki imata polni mandat – ob njej je to še bivši novinar Aleš Kocjan –, saj predsedniku Robertu Šumiju čez šest tednov poteče mandat. Tudi ko je komisija dve leti premlevala kršitve integritete pri premierju, je delovala v okrnjeni sestavi, kajti prejšnji namestnik predsednika Simon Savski je lani odstopil (na njegov položaj je bila imenovana ravno Tina Divjak), zaradi konflikta interesov pa se je izločil tudi Robert Šumi.

To pa pomeni, da je bila ob Davidu Laporniku, čigar mandat je potekel 31. decembra 2025, prav Tina Divjak v največji meri zaslužna, da je KPK minuli teden »zašila« Goloba, češ da je kot premier v primeru Tatjane Bobnar kršil integriteto, ker naj bi poskušal vplivati na njeno delo oziroma kadrovanje v policiji.

Tina Divjak, ki je bila vso poklicno kariero nevladnica, danes v vlogi borke proti korupciji preganja kar predsednika vlade Roberta Goloba.

Zelo nenavadno je, če kljub sistemu zavor in ravnovesij, kjer so ključni transparentnost, zaupanje in nepristranskost, obstaja formalno neodvisna in nepolitična institucija, v kateri ena sama oseba dejansko sprejema tako pomembne odločitve, od katerih je odvisna politična in siceršnja stabilnost v državi. Na drugi strani pa KPK nima nobene kaznovalne moči, saj ni del sodne oblasti.

Tina Divjak je zdaj absolutna javna osebnost, njeno zasebno življenje pa zelo skrito. Kot dolgoletna »nevladnica« je delovala zlasti na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS), kjer je spoznala tudi zakonskega partnerja Gorana Forbicija, sedanjega predsednika programskega sveta RTV Slovenija.

Morda na videz nepomemben detajl, ki pa vseeno prikaže širšo sliko dejanskih zakulisnih razmerij, v katerih ne gre podcenjevati vpliva predsednice države, še manj pa agresivnih nevladnih organizacij, katerih predstavniki se včasih pošalijo, da so Robertu Golobu pomagali na oblast in ga lahko od tam tudi odnesejo.

Koliko je resnice v tem, bomo kmalu videli. Zakonodaja je jasna: glede izbire in imenovanja članov KPK ima glavne pristojnosti predsednica države. Nataša Pirc Musar, ki je izbrala tudi Tino Divjak, bo lahko že v kratkem povsem obvladala KPK, saj je javna skrivnost, da si na mestu predsednice želi videti svojo ljubljenko Katarino Bervar Sternad, ki jo je želela ustoličiti že za varuhinjo človekovih pravic, pa ji ni uspelo.

Brez dvoma bo predsednica v zvezi s KPK uspela, kar pomeni, da bo imela od marca dalje na stežaj odprta vrata za (neposredno) vplivanje na celotno politiko. Ker bomo takrat na vrhuncu predvolilne kampanje, ji Janez Janša ne bo nič zameril, če bo njena prva žrtev prav Robert Golob.