Slovenska vlada vztraja, da lahko sama, ne da bi zaprosila za mednarodno pomoč, uredi državne finance. Ali ima prav, bo znano kmalu, piše The Economist na svoji spletni strani.
Ugotavlja, da ima Slovenija za razliko od Cipra, ki je letos postal peta država, ki je potrebovala pomoč, relativno majhen bančni sektor, a to je le slaba uteha, saj tri največje banke lahko delujejo le še ob obetu skorajšnje dokapitalizacije.
The Economist poudarja, da so težave posledica slabih posojil podjetjem. Vlada želi velik del slabih posojil prenesti na državno slabo banko za mnogo manj, kot je njihova izvirna vrednost. Vlada bo nato zaprla luknjo, ki jo bo to pustilo v bilancah bank.
Ampak to bo drago, opozarja britanski tednik in dodaja, da 1,2 milijarde evrov, kolikor je vlada v proračunu dala na stran, ne bo dovolj, ob tem pa so se trgi obveznic do Slovenije zadnji dve leti vlada zelo neprizanesljivo.
Zaradi tega se je morala zateči k nenavadnim manevrom, kot je bilo izposojanje v dolarjih namesto v evrih, in čeprav je javni dolg pod povprečjem držav z evrom, je z 22 odstotkov leta 2008 zrasel na 63 odstotkov letos.
Slovenija je tako po pisanju The Economista šolski primer problema, ki je prizadel tudi druge države v območju evra, to je povezave med šibkimi bankami, ki jih na koncu drago dokapitalizirajo vlade, ter šibkimi javnimi financami.
A slovenske težave izvirajo tudi iz zgodovine, opozarja časnik. Počasneje kot katera koli druga nekdanja komunistična država je Slovenija odpravljala javno lastnino in največje banke so še vedno državne. Guverner centralne banke Boštjan Jazbec je pojasnil, da so Slovenci mislili, da obstaja tretja pot med centralno-planskim in tržnim gospodarstvom, vlade pa so se upirale privatizaciji.
Kot piše The Economist, Slovenija izvaja reforme za rešitev težav, ki pa so tudi pomemben znak politične odločenosti. Kako bodo trgi ocenili odločenost vlade, pa bo ključno v naslednjih tednih. Če bo vsota, potrebna za dokapitalizacijo bank, dovolj verodostojna, da se jih sanira, ter tudi tolikšna, da jo bo vlada zmogla, bi lahko stvari šle, kot si želi premierka Alenka Bratušek. Zaupanje se bo lahko začelo vračati, kar bo Sloveniji zagotovilo cenejši dostop na trge obveznic.
A, kot opozarja The Economist, je slovensko gospodarstvo še naprej v težavah in poleg Cipra je Slovenija edina država v območju evra, ki bo po napovedih Evropske komisije tudi leta 2014 ostala v recesiji. In to bo še okrepilo učinek slabih posojil in obremenilo javne finance ne glede na rezultate stresnih testov, zaključuje.