Težave za slovenska podjetja v Avstriji: dragi papirji, visoke kazni

V odvetniški družbi Grilc-Vouk-Škof kot najbolj problematične določbe izpostavljajo obvezno stalno razpoložljivost plačilne dokumentacije in nesorazmerno visoke sankcije. Več kot 110 podjetij je že vložilo pritožbo na Evropsko komisijo.

Nova zakonodaja med drugim določa, da mora imeti izvajalec storitev plačilno dokumentacijo stalno na razpolago tudi v primeru, da gre za kratkotrajne storitve, je pojasnil Rudolf Vouk iz omenjene odvetniške družbe. Vsa dokumentacija mora biti prevedena in v celoti dostopna na licu mesta, hkrati pa jo je treba stalno aktualizirati.

Kot je opozoril Vouk, lahko pri storitvah manjšega obsega priprava takšne dokumentacije in njeno osveževanje staneta več, kot izvajalec prejme za opravljeno delo. Poleg tega je po mnenju odvetniške družbe težko natančno ugotoviti, kateri dokumenti sploh morajo biti v določenem primeru na razpolago.

Kazni tudi do stokrat višje

Predvidene sankcije za neupoštevanje določil lahko dosežejo tudi do 80.000 evrov, kar je po Voukovih besedah približno stokrat več od dosedanje najvišje možne kazni. Po določilih v pravnem redu EU mora biti vsaka kazen sorazmerna s težo prekrška, zato so takšne sankcije nedopustne, je prepričan Vouk. Opozarja, da si bo lahko podjetnik z nehotenimi kršitvami, kot je denimo pomanjkljiv prevod dokumentacije, nakopal kazen, ki bo občutno presegla vrednost zaslužka za opravljeno delo.

Sankcije so predvidene tudi v primeru, da podjetniku ne uspe pravilno razlikovati med podjemno pogodbo in posojanjem delovne sile.

Spremembe se obetajo tudi na področju napotitev delavcev iz drugih držav, ki so zaposleni v Sloveniji. Med posamezno napotitvijo bosta morala preteči dva meseca, kar je po Voukovih opozorilih velika ovira v primeru kratkotrajnih del, ki jih izvajalci pridobivajo sproti.

Težave tudi za prevoznike

V odvetniški družbi opozarjajo tudi na spremembe glede kabotaže. Gre za vsak prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v določeni državi, ki ga opravlja tuji prevoznik, oziroma prevoz potnikov ali blaga med posameznimi kraji v drugi državi, ki ga opravlja domači prevoznik. Odslej bo prevoznik za takšen prevoz potreboval dodatna dovoljenja, ki jih po navedbah odvetnikov ne bo mogoče pridobiti v dovolj kratkem času.

Kot primer je Vouk navedel voznika, ki se s praznim tovornim vozilom vrača iz Nemčije v Maribor. Sproti v Salzburgu pobere tovor in ga dostavi v Gradec. Z novim letom bo za to potreboval dovoljenja, na katera bo moral čakati več dni, zato takšen prevoz ne bi bil več smiseln. Vouk je prepričan, da je edini razlog za takšno uredbo želja po dodatni zaščiti avstrijskih prevoznikov.

Sistem postopkov se zaostruje

S kumulacijo postopkov in sankcij bo iz ene same kontrole lahko nastalo veliko število postopkov, kar pomeni dodatno otežitev dela. Kot poudarja Vouk, so vsi takšni postopki večinoma dolgotrajni in polni birokratskih bremen.

Veliko breme je po Voukovih besedah tudi sistem varščine, ki od nalogodajalca zahteva, da v primeru domneve kršitve še pred uvedbo postopka plača varščino. Ta je vse od takrat pa do končanja postopka shranjena pri pristojnih organih, kar pomeni, da nalogodajalec z njo ne more razpolagati. Vouk opozarja, da gre lahko za velike zneske, ki jih nalogodajalci ne morejo kar tako pogrešiti za denimo nekaj mesecev.

V odvetniški družbi poudarjajo, da avstrijska sodišča pred spreminjanjem zakonodaje niso povprašala za mnenje Sodišča EU, kar bi po njihovem mnenju morala storiti.

Odziv pritožnikov nad pričakovanji

Roland Grilc iz odvetniške družbe je dejal, da spremembe, ki jih bo s 1. januarjem 2017 uvedla Avstrija, rušijo ideje skupnega trga. Pri severnih sosedih storitve opravljajo številni slovenski obrtniki in podjetja, ki imajo pri poslovanju po Grilčevih besedah že zdaj težave, s tokratnimi spremembami pa bodo postopki še bistveno bolj oteženi.

Kot je pojasnil, so svojim strankam zato ponudili možnost pridružitve skupinski pritožbi na Evropsko komisijo. Neposredno na Sodišče EU se namreč ne morejo obrniti, zato želijo sprva doseči internacionalizacijo problema. V dobrih 14 dneh so zbrali 117 pritožnikov, kar je po Grilčevih besedah precej nad pričakovanji, pri tem pa še vedno dobivajo nova povpraševanja.