Pod Pahorjem se je država spremenila v noro hišo Slovenijo. Vlada se dela, da ni za nič kriva in še manj odgovorna, vse pa začini s poceni teatraliko za preusmerjanje pozornosti. Odgovor ljudstva na tak zaničljiv in »kaj nam pa morete« odnos je rekordno nizko zaupanje v vlado. Ampak njim za to ni mar, tako ali tako bodo obtožili koga drugega, tudi za to, da si vedno znova skočijo v lase in si potem groteskno vedno znova padejo v objem. Kako lepo! Preveč radi imajo oblast, da bi se ji odpovedali. Oklepali se je bodo do zadnjega diha.
V takšnem splošnem vladnem kaosu se vedno znova pojavljajo ideje o tehnični vladi. Vprašajmo se: kaj pa nam bo tehnična vlada? Saj živimo v demokraciji. Zakaj naj bi nas vodili tisti, ki jih nismo izvolili? Njihovega programa nismo kupili na volitvah! Če ima vladna koalicija dovolj, če ne prenese nezaupanja, nepriljubljenosti in gneva ljudstva, potem so edina rešitev predčasne volitve, ne pa diktatura tehnične vlade. Komu bo v korist vlada »strokovnjakov«, neizvoljenih na svobodnih demokratičnih volitvah, in tako nikomur odgovornih? Državljanom zagotovo ne, kvečjemu lobijem, ki se zavzemajo za takšno povsem nesprejemljivo in prevarantsko rešitev velike politično-ekonomske krize, ki je Slovenijo zajela s Pahorjevim prevzemom oblasti.
Ideja o tehnični vladi »strokovnjakov« spominja na antidemokratično idejo predsednika Danila Türka, ki je govoril o »svetu modrecev«. Saj, verjetno ima dolg seznam simpatizerjev, ki ne bi bili nikoli izvoljeni na volitvah, vendar si tako želijo vladati in nam brez kakršnekoli odgovornosti soliti pamet. Glavna kvaliteta teh »strokovnjakov« bi bil kvečjemu boj proti javnemu interesu. Komu pa naj služijo? A ljudstvu? Saj niso nori! Od tega ni imel še nikoli nihče nobenih koristi. Kaj šele da bi si kupil lep avto, zgradil veliko bajto ali z jahto naredil nekaj krogov po Jadranu.
Vsake toliko v javnost vržejo ime potencialnega kandidata za tehničnega mandatarja in preizkušajo teren. Med njimi se vedno znova pojavlja evropski komisar Janez Potočnik, ki je velika politična neznanka. Analitiki jadikujejo, da bi se Potočnik zelo težko odpovedal lepi bruseljski plači in odsotnosti kakršnekoli odgovornosti. Res, to so odlične reference za nekoga, ki meri na premiersko mesto. Dajmo, vrzimo se na kolena in poljubimo tla! Dejstvo je, da ni bil nikoli izvoljen, v politiko je vstopil skozi zadnja vrata. Zato ni nikoli neposredno odgovarjal volivcem, nikoli si ni moral prizadevati za njihovo naklonjenost. S tega vidika je njegova anketna priljubljenost v primerjavi z drugimi, izvoljenimi politiki zelo vprašljiva.
Če natančneje pogledamo, vidimo, da je Potočnik kvečjemu odličen kandidat za novo premiersko marioneto. Tehnično dovršeno, lepo smehljajoč in brez pretresov prehaja z enega na drugi stolček. Je bolj tehnokratska, a manj privlačna različica sedanjega premierja Boruta Pahorja. Po Lahovnikovi slikoviti avtomobilski prispodobi bi morebitnega tehničnega mandatarja pričakal en krog zaostanka in avto z vsemi štirimi počenimi gumami. Kako naj Potočnik prevzame tak avto, saj ne zna niti voziti političnega avta? Kaj šele, da bi koga dohitel in nas pripeljal do cilja. Kvečjemu prevrnil bi nas ali pa nas zabil neposredno v zid, medtem ko bi manevriral med interesi lobijev in tistih, ki zanj tako vneto navijajo. Šibek Potočnik bi pomenil močne lobije, ki vedno postavljajo zasebni interes pred javnega. Boljšega od Potočnika bi težko našli. Ljudstvo bi ploskalo, dokler ne bi ugotovilo, da je njegov fejk nasmeh v resnici posmeh na naš račun.
Potočnika še ni v Slovenijo, vendar ne zaradi visoke bruseljske plače in udobnega stolčka, ampak tudi zato, ker ne prenaša odgovornosti. Boji se je, še bolj pa kritik. Potem ne bo aplavza, trepljanja in smehljanja, ampak orožje za množično uničevanje. Pahor je na svoji koži spoznal, da je lahko biti priljubljen, kadar nisi na oblasti. Vladati pomeni biti odgovoren, biti kriv za vse. Ne, za sedanje stanje ni kriva neka abstraktna politika, krivi so tisti, ki vladajo. Kdor ne prenese tega bremena, kdor ne more biti kriv za vse, potem naj se ne sili na najvišje politične položaje ali pa naj z njih spoka kovčke.
In Potočnik? On da bi bil kriv za vse, odgovoren za kočljiv položaj v Sloveniji, ki bi ga prevzel od drugih? To je v popolnem nasprotju z njegovim vsemveščnim ravnanjem, zaradi katerega kraljuje na lestvicah. Vladanje ni salonsko svaljkanje. Potočnik potem ne bo mogel več razlagati, da kolesari, skrbi za zdravo življenje in ljubi naravo. Njegovi fejk govori bodo sprejeti z občim nezadovoljstvom. Skrbeti bo moral za vse nas, kar je prezahtevna naloga zanj. Če danes zanj velja staro pravilo »manj ga vidimo, raje ga imamo«, bi ob njegovem morebitnem prevzemu premierskega mesta začelo veljati »če ga ne vidimo nikoli več, bo še vedno prezgodaj«. Nihče več ga ne bo maral. Po nepriljubljenosti bo nemara prehitel celo Golobiča, ki bo stal za njegovim hrbtom. Potočnik bo kriv za vse. Še več: če bo na premiersko mesto prišel s prevaro, brez volitev, bo moral pogoltniti vso godljo, ki so jo zakuhali trenutno vladajoči izvoljeni predstavniki ljudstva. Zato Potočniku svetujemo, da bo bolje zanj in za vse nas, če ostane v Bruslju. Potem ne bo izvedel, kaj v slovenščini pomeni »when the shit hits the fan«, ampak bo lahko še naprej vsemvšečen, nekontaminiran in ekološki.