Erika Žnidaršič, Zdravko Počivalšek in zgrešene tarče (KOLUMNA)
Pri nas so (skoraj) vsi politiki, ki se znajdejo v kazenskih postopkih, na koncu nedolžni: Janez Janša, Zoran Janković, zdaj še Zdravko Počivalšek.
Nekdanji gospodarski minister v vladah Mira Cerarja, Marjana Šarca in Janeza Janše, ki je svoje politično pribežališče našel na Trstenjakovi (predsednik odbora za gospodarski razvoj in tehnologijo v strokovnem svetu SDS), je čist kot solza.
Specializirano državno tožilstvo je po več kot dveh letih po vložitvi zahteve za sodno preiskavo v zadevi ventilatorji odstopilo od pregona, ker naj ne bi bilo dokazov, da bi obdolženci storili kaznivo dejanje. Okrožno sodišče v Ljubljani je 8. septembra izdalo sklep o ustavitvi preiskave, ki je nato postal pravnomočen 24. septembra. Počivalška je v omenjeni zadevi obremenila le KPK, da je kršil integriteto, ker pri nabavi razvpitih kitajskih ventilatorjev Siriusmed R30 niso bili zagotovljeni minimalni standardi javnega naročanja.
»To ne pomeni nujno, da ni nekaj narobe, le da ni dokazov,« se je na ustavitev pregona Počivalška in soobtoženih odzval žvižgač Ivan Gale, čigar pričevanja (in posnetki telefonskih pogovorov) so v tej zadevi hudo obremenila nekdanjega ministra za gospodarstvo. Gale je prejšnji teden za Reporter opozoril na počasno zbiranje dokazov, saj so bile hišne preiskave izvedene krepko po razkritjih v medijih, kar je več kot dovolj časa, da določeni dokazi izginejo. Resignirano je še namignil, da je pomanjkanje dokazov lahko tudi posledica malomarnega policijskega dela.
Zavržena ovadba zoper Počivalška ni samo nova blamaža slovenskega pravosodja, ampak tudi hud udarec za Eriko Žnidaršič, ki je največjo korupcijsko afero v času pandemije covida-19 najbolj medijsko razpihovala. »Zaradi vsega dogajanja danes ne vem, če oddaja nocoj bo,« je v četrtek pozno popoldne na svojem profilu na Facebooku zapisala Žnidaršičeva.
Klavrn pravosodni epilog največje korupcijske afere v času pandemije je moral povsem dotolči voditeljico Tarče, so se ob tem dramatičnem sporočilu gotovo spraševali njeni najzvestejši gledalci. Razočaranje je bilo še toliko večje, ko je na koncu oddaja vendarle bila, a na drugo temo.
Na Tarči so na ventilatorje očitno že pozabili, zdaj so na drugi politični misiji. Če že niso mogli zrušiti tretje Janševe, bodo pa zdaj Golobovo vlado. Z moraliziranjem o integriteti. Neodvisne institucije, kot je KPK, si vendarle zaslužijo spoštovanje. Njim se ne gleda pod prste, tako kot ne pravosodju, ki je na koncu oprostilo samooklicanega »kozjanskega bika«, ki je bil med pandemijo prva politična tarča »gospe Erike«.
Zadeva Bobnar se vrti že skoraj tri leta. Odstopljena ministrica za notranje zadeve, ki se je politično razšla s svojim šefom, predsednikom vlade, je na svojem maščevalnem pohodu v varnem zavetju kabineta predsednice republike Nataše Pirc Musar, kjer je našla novo službo, sprožila vse možne postopke. Premierja je celo obtožila, da naj bi naročil preložitev aretacije ruskih vohunov, in tako skoraj ogrozila največjo izmenjavo zapornikov med Rusijo in Zahodom po hladni vojni. Bobnarjeva (in njen nesojeni direktor policije Boštjan Lindav) je bila uspešnejša na KPK in policiji.
Protikorupcijska komisija, ki ji predseduje njen prijatelj iz policijskih vrst Robert Šumi, že tretje leto vodi postopek proti Golobu zaradi kršitve integritete, a dlje od drugega osnutka ugotovitev še niso prišli. V dolgotrajnem razčiščevanju sta menda, kot pravi Golobov odvetnik, ostali samo še dve domnevno problematični SMS sporočili.
Končno mnenje ugotovitev o kršitvi integritete so na KPK očitno prihranili za vrhunec volilne kampanje, še pred tem pa poskrbeli, da je vsebina osnutkov vedno ušla v medije. Policija, ki naj bi jo Golob »očistil janšistov« in si jo podredil, pa je na podlagi prijave Bobnarjeve, dolgoletne karierne policistke in tudi generalne direktorice policije, proti premierju spisala kazensko ovadbo, ki je leto dni stala na specializiranem državnem tožilstvu, ki pa je pred kratkim, namesto da bi jo zavrglo ali vložilo obtožnico, raje vložilo zahtevo za sodno preiskavo, ki pa jo sodišče lahko tudi zavrne ali pa celo tožilstvo odstopi od pregona, kot se je to zgodilo pri Počivalšku.
Toda namen vseh teh postopkov v resnici ni Goloba obsoditi in spraviti za rešetke, pač pa ga spraviti z oblasti. Ne glede na (ne)upravičenost očitkov gre v prvi vrsti za navadno politično obračunavanje, za kar se uporabljajo (in zlorabljajo) neodvisne institucije.
Gre za politični spopad za prevlado levo od sredine, kjer je kar nekaj petelinov, ki bi radi stali na vrhu »kupa gnoja«. Priča smo neusmiljenemu boju za oblast in vse dobrobiti, ki iz tega izhajajo. Gre pa tudi za vnaprejšnje iskanje krivca oz. odgovornosti, če se bo prihodnjo pomlad na oblast vrnil Janez Janša. Za kar pa ne bo »kriv« samo Robert Golob, bo tudi Tatjana Bobnar, pa še kdo drug …