Začniva pri kazenski ovadbi. Zavod za zaščito žrtev parlamentarnih preiskovalnih komisij, ki ga vodi šef Nova24TV Boris Tomašič, vam očita zlorabo parlamentarne preiskave, prekoračitev pristojnosti in nezakonito ravnanje z osebnimi podatki ljudi, ki jih je komisija preiskovala.

To so zelo težke besede, ampak brez podlage. Komisija je ves čas delovala v okviru svojih pristojnosti in po pravilih. Nismo preganjali ljudi, ampak smo ugotavljali dejstva. In za vse, kar smo naredili, obstajajo konkretni sklepi, dokumenti in glasovanja.

Ni prvič, da se proti meni in komisiji pojavljajo takšne grožnje in ovadbe. Pojavljajo se v valovih. In vsakič z istim namenom. Diskreditirati naše delo, preusmeriti pozornost in zaščititi tiste, ki smo jih razkrinkali.

Zdaj, tri tedne pred referendumom, smo spet priča istemu cirkusu.

Eden glavnih očitkov je, da je komisija nezakonito pridobivala oziroma pregledovala bančne račune, tudi brez ustrezne sodne odredbe.

Zelo zlahka jim gre z jezika, da je bilo nekaj nezakonito. Ampak če bi bilo res tako, se je treba vprašati. Zakaj bi banke te podatke sploh posredovale? Zakaj bi sodišča takšne odločitve potrjevala? Če bi komisija res počela nekaj nezakonitega, bi pristojne institucije to ustavile.

Pa se je zgodilo ravno nasprotno. Tisti, ki danes govorijo o zlorabah, so naše odločitve izpodbijali na sodišču in izgubili. 

Očitajo vam tudi, da ste posegali v pravice in zasebnost preiskovancev.

Parlamentarna preiskava mora imeti možnost preveriti dokumente in denarne tokove, če želi ugotoviti, kam je šel javni denar. Če bi lahko vsakdo, ki se znajde pod drobnogledom, preprosto rekel, da gre za poseg v zasebnost, potem parlamentarna preiskava ne bi mogla opravljati svojega dela.

Veliko se govori o tem, da naj bi komisija pregledovala osebne bančne račune, tudi navadnih fizičnih oseb.

Kar se tiče očitkov, da naj bi vpogledovali v bančne račune otrok, gre za lažne in manipulativne obtožbe. Mi smo preverjali denarne tokove, povezane z večmilijonskim poslom državnega podjetja. Pri tem smo ugotovili, da je več kot 100.000 evrov od podjetja, ki je ta posel dobilo, prek svetovalnih storitev steklo naprej do znanih prejemnikov. Tudi do aktualnega šefa vladnega Ukoma.

Govorite o Sebastjanu Jeretiču. Torej niste jemali bančnih računov njegovih otrok?

Nikoli. Razumem pa, da se osebe, ki so bile vpletene v te posle, želijo maščevati.

Primož Lavre

Bojan Požar vam očita, da je šlo za načrtno pripravljen poskus njegove osebne, novinarske in poslovne diskreditacije.

Gre za medijskega delavca, ki je v preteklosti imel zelo donosne pogodbe s Telekomom. Zanimivo je, da se v času, ko je na oblasti SDS, povečajo tudi njegovi posli z državnimi podjetji in tako imenovanimi zasebniki, ki so tako ali drugače povezani z javnim denarjem.

Po neuspešni politični karieri je Požar danes zaposlen pri Alešu Štrancarju, ki za medije in plakatne akcije po vsej državi čez okno meče milijone evrov in je tudi pomemben podpornik aktualne oblasti.

Požar ima več kot dovolj razlogov, da je jezen na nas. Morda se odgovor na to skriva v dodatnem davku, ki ga je moral plačati državi.

Jure Klobčar

Zelo glasen pri kritikah vašega dela je tudi Boris Tomašič iz Nova24TV.

Popolnoma razumem, zakaj me ne prenese. Tudi mene bi motilo, če bi nekdo razkrival, da sem prejemala visoke prejemke, ki so tako ali drugače prišli iz javnih virov. Še posebej, če bi bili hkrati moji zaposleni na nizkih plačah, jaz pa bi prek televizijskega ekrana prosila gledalce, večinoma upokojence, za donacije.

Kaj bi me motilo? Mene bi bilo sram do dna duše.

Ampak očitki o vašem delu ne prihajajo samo z desne. Tudi z leve strani se pojavljajo pomisleki, da je komisija šla predaleč.

Mislim, da marsikdo, ki danes kritizira komisijo, sploh ni prebral našega poročila in precej naivno verjame temu, kar o njem govori politična propaganda.

In najbolj smešno je, da so se isti ljudje, ki danes govorijo, kako je s komisijo vse narobe, še ne tako dolgo nazaj sklicevali na njene ugotovitve, ko so z njimi dokazovali svoj prav.

Očitajo vam, da ste se šli lov na čarovnice. Preganjali zasebnike, ki niso politiki in delujejo na trgu.

Drži, preiskovalne komisije so namenjene temu, da ugotavljajo odgovornost politikov in drugih nosilcev javnih funkcij. Naša komisija pa je preiskovala, ali je v času njihove oblasti prihajalo do nezakonitega financiranja političnih strank. Zato nismo gledali samo politikov, ampak tudi ljudi in podjetja, prek katerih naj bi ta denar tekel.

V preteklosti so ženine sestrične s kuvertami gotovine plačevale položnice. Danes to ni več tako na odprto. Tudi metode financiranja političnih strank so precej bolj zapletene. Če mislite, da se denar iz nedovoljenih virov preliva neposredno na račune političnih strank in potem naprej, se motite. Danes so bančni računi strank čisti kot solza.

Zato je treba iskati drugje. V omrežju medijev, zavodov in inštitutov, ki oživijo takrat, ko SDS in tudi NSi prideta na oblast. Naenkrat začnejo dobivati ogromno denarja. Ta denar pa se nato porablja za financiranje političnega delovanja in plačevanje strankarskih aktivistov. Menda ja ne mislite, da vsi ti ljudje delajo zastonj?

KPK ni zaman opozorila na vprašanje donacij oziroma prispevkov strank in zahtevala, da se razkrijejo vsi prilivi. Se vam ne zdi nenavadno, da nekatere starejše stranke dobivajo ogromno število donacij, ponekod pa donirajo kar cele družine, vsak član zelo podoben znesek?

Vaša komisija je ugotovila, kako naj bi se javni denar prek državnih podjetij, državnih poslov, oglaševanja in različnih posrednikov stekal do medijev in političnih projektov SDS in NSi.

In to je bistvo celotne zgodbe. Komisija ni nastala zato, da bi iskala politične sovražnike. Preiskovali smo, kako je denar tekel in kdo je imel od tega korist.

Praktično nemogoče je, da bi propagandni aparat, ki ga je zgradila SDS, s svojo gledanostjo ustvaril dovolj prihodkov za vse, kar se je okoli njega financiralo. Zato je bilo ključno vprašanje, od kod je ta denar v resnici prihajal.

Prejšnja preiskovalka je že ugotavljala tokove denarja z Madžarske. Mi pa smo šli korak naprej in pogledali, kaj se je dogajalo doma v času, ko je bila SDS na oblasti.

Kaj konkretno so bile ugotovitve?

Ena glavnih je bila, da je bil v času prejšnje Janševe vlade državni Telekom Slovenije zlorabljen za financiranje Nova24TV. Za vsebine, ki smo jih ocenili kot strankarsko propagando, je moral plačevati milijone evrov. Policija je že končala preiskavo in podala kazenske ovadbe zaradi suma večmilijonskega oškodovanja.

Ugotovili smo tudi, da so podjetja, ki so od države dobivala milijonske posle za urejanje vodotokov, pod ministrom Andrejem Vizjakom pa so se sredstva skokovito povečala, v istem obdobju začela oglaševati v medijih SDS.

Iz istega omrežja, ki ga financira država, se je na bančne račune neobstoječih podjetij v tujini stekalo na milijone evrov. Kje je danes ta denar, lahko samo ugibamo. To je v pristojnosti drugih organov.

Dokazali smo tudi usklajeno delovanje več portalov, ki so z objavljanjem lažnih oziroma manipulativnih vsebin napadali politične nasprotnike SDS.

Pod drobnogled ste vzeli tudi agencije, ki imajo že od nekdaj glavno besedo pri usmerjanju denarja za oglaševanje državnih podjetij v izbrane medije.

Ko se zamenja oblast, in to je najbolj očitno pri SDS, se začne tudi oglaševalski denar državnih podjetij preusmerjati k izbranim podjetjem, ki so povezane s to stranko. Pri tem imajo pomembno vlogo agencije. Te so večne.

Služijo kot nekakšen posrednik v trikotniku politika-državna podjetja-mediji. Direktorjem državnih podjetij, ki imajo polno malho oglaševalskega denarja, po eni strani uredijo zaščito pred zamenjavo in medijskimi preiskavami. Po drugi strani pa se lahko, ko jih kdo vpraša, zakaj je denar šel prav določenim medijem, preprosto izgovorijo na agencijo.

Ali se vam ne zdi čudno, da se o nekaterih največjih državnih podjetjih skoraj nič ne piše, čeprav se tam obračajo milijoni?

Direktor in lastnik ene od medijskih agencij je Franci Zavrl. Ta je tudi ustanovitelj zavoda, ki vas je kazensko ovadil. Očita vam, da ste zlorabili uradna pooblastila in neupravičeno vpogledala v poslovne skrivnosti.

Pogovarjamo se o ljudeh, ki so nekoč prek Luksemburga za milijone evrov kupovali podjetja brata predsednika vlade. In to ne enkrat, ampak dvakrat. Potem so prodajali Mercator Hrvatom. Vmes pa imeli odprta vrata do direktorjev državnih podjetij in vodilnih politikov ter uveljavljali interese svojih naročnikov.

Presenetilo bi vas, kdo vse danes poslovno sodeluje z agencijami. Morda bi prav tam dobili odgovor na vprašanje, zakaj se ne samo na Nova24TV, ampak tudi v nekaterih drugih medijih piše tako, kot se.

Posebej ste izpostavili tudi donacije gradbenih podjetij političnim inštitutom v času, ko so ta ista podjetja dobivala velike državne posle.

Gradbeni baroni so nakazovali denar strankarskim inštitutom, hkrati pa so v času takratne vlade dobivali rekordne državne posle. Težko je verjeti, da gre za naključje.

Nekateri od teh donatorjev danes, pod desno vlado, prejemajo več desetmilijonske anekse k državnim poslom. Drugi so med velikimi lastniki Petrola, kjer je tik pred volitvami presenetljivo zmanjkalo goriva. Takrat so za to krivili našo vlado.

Če se parlamentarne preiskave uporabljajo za pridobivanje bančnih podatkov, pregledovanje poslov in javno izpostavljanje ljudi, ki niso politiki, kako preprečiti, da bi se preiskovalka spremenila v orodje političnega obračunavanja?

Tisti, ki poznamo parlamentarno prakso, dobro vemo, kaj so zlorabe. To, kar je naredil Damjan Žugelj, izbranec SDS na uradu za preprečevanje pranja denarja, ko je na podlagi anonimnih prijav pregledoval račune neposlušnih direktorjev, novinarjev in drugih nasprotnikov, ni bilo nič novega.

Enak model so že prej uporabili na komisiji Jelke Godec, ki je preiskovala zdravstvene dobavitelje. Na podlagi prijave Boža Predaliča iz SDS so zasegli bančne podatke takratnega državnega tožilca Harija Furlana. In to za devet let, tudi za obdobje, ko sploh ni bil tožilec in ga ni bilo v Sloveniji.

Nato so ta model prenesli še na urad za preprečevanje pranja denarja, kjer so pregledovali tudi po dvajset let osebnih računov njim neljubih ljudi, med njimi škofa, novinarjev in drugih nasprotnikov takratne oblasti.

Očitek je tudi, da so se iz državnega zbora odnašali tajni podatki.

Tudi te očitke širijo ljudje iz SDS, stranke, ki je v preteklosti sama počela prav to. Prav zaradi teh izkušenj so danes v državnem zboru vzpostavljene varovalke, ki bi morale preprečevati takšne zlorabe.

Kaj ima s tem referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi? Ta odpravlja možnost, da bi jo posamezniki izpodbijali pred ustavnim sodiščem. Zagovorniki pravijo, da varovalke omogočajo blokiranje parlamentarnih preiskav, nasprotniki pa, da so prav te varovalke nujne za zaščito ljudi pred zlorabo moči preiskovalnih komisij.

Kaj ni čudno, da isti zagovorniki govorijo, kako se jim je v času prejšnje vlade godila krivica in kako se je nezakonito brskalo po njihovih računih, hkrati pa odkrito navijajo za odpravo edine varovalke, ki lahko posameznika zaščiti pred zlorabo parlamentarnih preiskovalnih komisij?

In potem poslanci desne koalicije v državnem zboru govorijo, da bodo nekoga »slekli do gat« in preverjali denarne tokove od države do nevladnih organizacij, ki naj bi se po njihovem sporno financirale.

Halo? V prvem primeru želijo preiskovati človeka za domnevna ravnanja iz časa, ko sploh ni bil javni funkcionar in torej niti teoretično ni mogel zlorabiti politične funkcije. V drugem pa bi pod drobnogled vzeli račune nevladnih organizacij, ki jih sami javno označujejo za politične nasprotnike, ki jih je treba premagati. Pri tem ne smemo pozabiti: nakazila države nevladnikom in dokumentacija o tem so javni. Če jih želijo preverjati, jih lahko že danes.

Sašo Radej

Ne glede na to, ali bo zakon na referendumu zavrnjen ali ne, bodo parlamentarne preiskovalne komisije še vedno lahko pridobivale podatke o bančnih računih. Zdajšnja desna koalicija je že dala jasno vedeti, da pri tem ne namerava izbirati sredstev in da bo šla do konca. Vprašanje je torej samo, ali bodo ljudje, ki so si jih že izbrali za tarče, imeli še kakšno varovalko pred njihovo zlorabo te moči.

Zato na tem mestu pozivam vse, da se udeležijo referenduma proti politični policiji in glasujejo štirikrat proti.