Največ jih je bilo v prestolnici, kjer se je po prvih ocenah organizatorjev na trgih z glasbenimi prireditvami zbralo okoli 55.000 ljudi. Nebo nad Ljubljano je tudi letos razsvetlil ognjemet.
Ljubljanske trge z organiziranim glasbenim programom je po prvih ocenah obiskalo približno 55.000 ljudi, na vseh ostalih javnih površinah pa naj bi jih v Ljubljani novemu letu nazdravilo okoli 100.000, kar je približno toliko kot lani.
Tudi tokrat so poskrbeli za različne glasbene okuse. Nipke, Zlatko, Klemen Klemen in RecycleMan ter Happy Ol' McWeasel so greli zbrane na Trgu francoske revolucije, na Mestnem trgu pa pa so odmevale melodije Helene Blagne in Nuše Derenda. Na Pogačarjevem trgu so nastopili Kvintet Danila Lukana in FKK Band, osrednje silvestovanje pa je bilo na Kongresnem trgu, kjer so zbrani lahko zaplesali tudi ob svetovnih glasbenih uspešnicah v izvedbi Klare Jazbec, Jane Šušteršič in Lee Sirk, skupine CoverLover in Grupe Vigor.
Na Kongresnem trgu je do 3. ure obratovalo tudi drsališče Ledena fantazija. Vstop v novo leto je kar nekaj ljudi tako dočakalo na drsalkah.
Ko je ljubljanski župan Zoran Janković Ljubljano pospremil v leto 2018, pa je nebo nad ljubljanskim gradom zableščalo. Za ognjemet so se v Ljubljani odločili kljub pozivom agencije za okolje (Arso) k opustitvi novoletnih ognjemetov, ki so jim v nekaterih občinah sicer sledili. Zatrdili so, da so bili pri ljubljanskem ognjemetu uporabljeni izstrelki, ki so v skladu z zakonodajo EU in imajo CE certifikat. Izdelki ne vsebujejo plastike, ampak so sestavljeni izključno iz papirja oziroma razgradljivih materialov.
Obenem menijo, da bi odsotnost ognjemeta v Ljubljani sprožila vrsto manjših, zasebnih ognjemetov, ki bi veliko bolj škodovali zraku in tudi precej bolj prestrašili živali. Praviloma ti zasebni ognjemeti tudi trajajo dlje, kot zgolj nekaj minut po polnoči, so za STA pojasnili na Turizmu Ljubljana.
A tudi osrednji ognjemet ni preprečil izstrelitve številnih raket v nebo. Ljubljana je bila že dve uri pred polnočjo in vse do ure po njej slišati kot bojišče, a tudi zahvaljujoč vremenu brez megle prepredena z lesketajočimi se utrinki, ki so padali z neba na vseh koncih mesta pa tudi v okolici. Ob polnoči pa je marsikatera petarda stresla tudi zbrane v središču mesta.
Ti so ob polnoči veselo nazdravljali, nekateri so si penino prinesli s seboj, sicer pa so za praznično vzdušje znova poskrbeli tudi gostinci, ki so že v dneh pred novim letom zaznali več gneče predvsem pred stojnicami s kuhanim vinom. Prodajalci na stojnicah so povedali, da so letos pred novim letom prodali manj vina kot leto poprej. Prodajalec Branko Maren s stojnice pri Snežkotu je za slabšo prodajo okrivil predvsem vreme, saj je v dneh pred novim letom precej deževalo. Največ so obiskovalci popili belega kuhanega vina, večina prodajalcev pa na novoletni večer ni dvignila cen.
Silvestrovanje v Ljubljano vsako leto privabi tudi veliko število tujih gostov. Največ jih po oceni Turizma Ljubljana prihaja iz Italije, Hrvaške, Avstrije, Srbije, Velike Britanije, Nemčije, ZDA, Španije in Francije. Tudi hoteli so bili ob koncu leta tradicionalno dodobra zapolnjeni, saj je po podatkih Turističnega informacijskega centra Ljubljana povprečna zasedenost hotelov za silvestrovo 92,7-odstotna. Nekaj turistov je novo leto praznovalo kar v hotelih, kjer so nastanjeni. Skupina nemških turistov, ki so nastanjeni v hotelu Slon, je za STA tako razkrila, da so novo leto dočakali ob slavnostni večerji z živo glasbo.
Veliko turistov pa je v Ljubljano prišlo tudi že pred silvestrskim večerom. Ena takih je bila skupina italijanskih turistov, ki se je v Ljubljani ustavila le za en dan. Povedali so, da so naredili postanek v Ljubljani, ker je na pol poti do Budimpešte, kjer so dočakali novo leto. Nekateri pa so Ljubljano odkrili po naključju, kot denimo ameriški turistki Diana in Audrey iz Kalifornije, ki sta novo leto sicer preživeli na Dunaju, Ljubljano pa sta si tik pred tem prišli ogledat, ker ju je med načrtovanjem poti po Evropi očarala na fotografijah na spletu.
Novo leto so na organiziranih silvestrovanjih na prostem pričakali tudi drugod po Sloveniji, med drugim v Kopru, Mariboru, Celju, Kranju, Piranu, Portorožu in na Bledu.
